"Vrednote Piratske stranke bi moralo zastopati vsako resno politično gibanje"

Kako gledate na ustanavljanje Piratske stranke v različnih državah po svetu?

> Prebrala sem program švedske Piratske stranke in lahko rečem, da ima besedo z negativnim pomenom, piratska, samo v imenu, sicer pa zastopa zelo dobre, napredne in demokratične vrednote - svobodo interneta, svoboden pretok informacij, demokratičen dostop do informacij brez cenzure ... Ni osredotočena zgolj na splet, dotika se tudi širšega vprašanja intelektualne lastnine, opozarja, da je šlo to varovanje na nekaterih področjih predaleč. Sicer pa je več politične demokracije vedno dobrodošlo, in če je to stranka, ki bo prispevala k bolj uravnoteženi razpravi o urejanju sistema za spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, me lahko ustanovitev samo veseli in navijam, da bo dobila sedež v evropskem parlamentu. Stranka je zelo privlačna za mlade. Upam, da osveščene mlade, ki se vanjo ne včlanjujejo zato, da bi lahko še naprej nezakonito prenašali datoteke s spleta, ampak zato, da bi se dejavno vključili v družbenopolitično razpravo o bolj uravnoteženem pravnem urejanju interneta, zlasti kar zadeva avtorske pravice. Že sam angažma mladine, ki je navadno popolnoma ločena od politike, pa je lahko dober.

Menite, da bi lahko iz teh Piratskih strank nastalo vplivno mednarodno gibanje?

> Vrednote, ki jih zastopajo, so vrednote, ki bi jih moralo zastopati vsako resno politično gibanje. Na svoboščine, za katere se zavzemajo, vpliva več vej zakonodaje. Avtorsko pravo je samo ena od njih. Avtorsko pravo je bilo tradicionalno zelo zaprt sistem, v katerem so se interesne skupine, na eni strani industrija, na drugi avtorji, dogovarjale za pravila igre, uporabniki pa so bili od nekdaj nekje v ozadju. Digitalne tehnologije so korenito spremenile pogoje uporabe in razširjanja del, korenito so se poslabšale možnosti za preganjanje vseh kršilcev. Imetniki pravic so zahtevali povečevanje obsega pravic, podaljševanje trajanja pravic, pravno varstvo za digitalno upravljanje pravic, višje kazni, kriminaliziranje končnih uporabnikov. In zakonodajalci so jim prisluhnili.

Torej bi lahko rekli, da gre za dobrodošlo protiutež?

> Tako upam.

Se strinjate s trditvami Piratske stranke, da je zdajšnja ureditev varstva intelektualne lastnine neustrezna?

> Izrazila bi se nekoliko drugače. Po mojem sedanji sistem, sedanja ureditev v praksi, katere namen naj bi bil spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, dejansko ne izpolnjuje več svojega poslanstva. Vsaj ne v številnih primerih. V avtorskem pravu na primer ne razlikuje med različnimi ustvarjalci. Prilagojena je velikim industrijam. Veliko je pomanjkljivosti. Avtorska pravica na primer traja 70 let po avtorjevi smrti, kar je odločno predolgo. Tukaj ne gre več za spodbujanje ustvarjalnosti. Preveč del je varovanih z avtorsko pravico. Nobena formalnost ni potrebna za uživanje varstva avtorskih pravic, torej avtor pridobi pravico v trenutku, ko delo ustvari. Taka ureditev je, zlasti v celinski Evropi, sicer tradicionalna vrednota v avtorskem pravu, vendar bi bilo danes treba korenito razmisliti o uvedbi novih formalnosti. Konec koncev se že sestavljajo obsežni registri del. V sedanjem sistemu, kjer velja, da so vse pravice pridržane, to velja tudi za vsebine, ki jih ponujamo na spletu. Ta sistem velikim/številnim skupinam ustvarjalcev ne ustreza - znanstvenikom, številnim glasbenikom, raziskovalcem, ljudem, vključenim v izobraževalni sistem, velikim izobraževalnim institucijam, ki organizirajo vsebine na internetu in jih hočejo ponujati pod drugimi pogoji. Če želijo to ponuditi na kakšen drug način, morajo vsebine opremiti z licenco. Licenca pa po navadi pomeni stroške in ne velike pravne varnosti.

Opozarjate, da so v danes veljavnem sistemu vsi ljudje, ki si s spleta pretakajo varovane datoteke, največ pa je mladih, »kriminalci«...

> Vsi, ki to počnejo, kršijo avtorsko pravo, v skladu z našim pravnim sistemom pa tudi kazensko zakonodajo. In zanje to ni nikakršen problem. Opravka imamo z množično kršitvijo zakonodaje. To pa ni dobro! S tem se ne krepi spoštovanje pravne države, ampak prav nasprotno.

Kako si vi predstavljate ureditev varstva intelektualne lastnine na spletu?

> Nekateri strokovnjaki so že dali povsem konkretne predloge za prenovo ureditve. Naj omenim dva od svojih profesorjev. Prof. Terry Fisher s Harvarda je predlagal alternativni način kompenziranja, po katerem avtorskih pravic na spletu sploh ne bi bilo, uporabniki pa bi plačevali vstopni davek za priklop na internet. Avtorji vsebin bi dobili nadomestilo, katerega višina bi bila odvisna od priljubljenosti, torej dejanske uporabe posamezne vsebine. Meni je bliže zamisel, ki jo zagovarja prof. Marco Ricolfi z Univerze v Torinu, da bi režim za spodbujanje ustvarjalnosti ločil različne skupine ustvarjalcev. Verjamem, da sedanji sistem industriji bolj ali manj ustreza oziroma se mu industrija ne more odpovedati. Idealno pa bi bilo, če bi poleg tega sistema obstajal vzporedni sistem za spodbujanje ustvarjalnosti, v katerem vse pravice ne bi bile pridržane od trenutka, ko je neko delo ustvarjeno, temveč bi lahko avtorji svoja dela razširjali pod svobodnejšimi pogoji ob priznanju avtorstva. Torej če jih ne bi želeli komercializirati, bi jih dali na voljo uporabnikom pod svobodnejšimi pogoji. Takšnih ustvarjalcev je ogromno, sedanji režim pa jih obremenjuje s splošnimi pravili - vse pravice pridržane.