28. 5. 2009 | Mladina 21 | Družba
Naredite mi to deželo gensko (ne)spremenjeno
Kaj sledi sprejetju zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin?
Najmlajši protestnici in njuna izdelka
© Borut Krajnc
Državni zbor je prejšnji četrtek, po pričakovanjih, s 45 glasovi za in osmimi proti potrdil zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z drugimi kmetijskimi rastlinami. Zaklon zapolnjuje pravno praznino na področju GSR in določa stroge omejitve za gojenje. Pred glasovanjem je sicer bilo nekaj »drame«, saj si je poslanska skupina SDS zaželela 45-minutni odmor, da bi se lahko posvetovali, vendar to na koncu ni spremenilo ničesar. Zakon je bil sprejet po nujnem postopku. Razprave tako rekoč, razen predstavitve stališč poslanskih skupin, ni bilo.
Na dan sprejemanja zakona se je pred poslopjem državnega zbora zgodil protest proti uvajanju GSR v slovensko kmetijstvo, ki sta ga organizirala Združenje za zdravo Slovenijo in društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec. Po elektronski pošti je dan prej zaokrožilo vabilo na protest, v katerem je pisalo, da poslanci sprejemajo zakon o uvajanju GSO (gensko spremenjenih organizmov) v slovensko kmetijstvo. Naj ponovimo - zakon ne uvaja GSO v slovensko kmetijstvo. Zakon dejansko omejuje uvajanje GSR, ki bi bilo brez zakona, zaradi na evropski ravni veljavne zakonodaje, dejansko lahko neomejeno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 5. 2009 | Mladina 21 | Družba
Najmlajši protestnici in njuna izdelka
© Borut Krajnc
Državni zbor je prejšnji četrtek, po pričakovanjih, s 45 glasovi za in osmimi proti potrdil zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z drugimi kmetijskimi rastlinami. Zaklon zapolnjuje pravno praznino na področju GSR in določa stroge omejitve za gojenje. Pred glasovanjem je sicer bilo nekaj »drame«, saj si je poslanska skupina SDS zaželela 45-minutni odmor, da bi se lahko posvetovali, vendar to na koncu ni spremenilo ničesar. Zakon je bil sprejet po nujnem postopku. Razprave tako rekoč, razen predstavitve stališč poslanskih skupin, ni bilo.
Na dan sprejemanja zakona se je pred poslopjem državnega zbora zgodil protest proti uvajanju GSR v slovensko kmetijstvo, ki sta ga organizirala Združenje za zdravo Slovenijo in društvo za biološko dinamično gospodarjenje Ajda Vrzdenec. Po elektronski pošti je dan prej zaokrožilo vabilo na protest, v katerem je pisalo, da poslanci sprejemajo zakon o uvajanju GSO (gensko spremenjenih organizmov) v slovensko kmetijstvo. Naj ponovimo - zakon ne uvaja GSO v slovensko kmetijstvo. Zakon dejansko omejuje uvajanje GSR, ki bi bilo brez zakona, zaradi na evropski ravni veljavne zakonodaje, dejansko lahko neomejeno.
Protest
Čez palec ocenjeno se je na protestu zbralo kakih 200-300 ljudi, med njimi je svojih novih pet minut slave zavohal tudi borec za čisto pitno vodo in proti minaretom Mihael Jarc, ki je ugotovil, da je v tem primeru »razum zamenjal religijo in človek je samega sebe razglasil za boga«. Glavna govornica, predsednica društva Ajda Vrzdenec, Meta Vrhunc, je bila v svojem govoru zelo dramatična. »Po obilju informacij, ki so v zvezi s tem dosegle tudi Slovenijo, je vsakomur jasno, da stoji za poizkusom gensko spremenjene rastline vsiliti svetu, torej tudi Sloveniji, izključno za interes kapitala in peščice, ki za njim deluje s ciljem, da področje hrane monopolno obvladuje, da narode spravi v svojo popolno odvisnost, da človeka poljubno vodi, celo onemogoči njegov razvoj. Tako gledano lahko menimo, da gre pri vsiljevanju GSO za novo obliko vojne. /.../Izraz soobstoj v naslovu zakona vzbuja občutek, da je soobstoj gensko čistih rastlin in gensko spremenjenih organizmov mogoč. Že vrabci na strehi iz izkušenj v svetu vedo, da to ni tako in da posevki gensko spremenjenih organizmov kot aids ali kuga kontaminirajo gensko čiste rastline in v nekaj letih pridelovanje gensko čistih rastlin ni več mogoče - ali povedano drugače, da kulturne rastline, ki so človeka tisočletja varno prehranjevale in ki bi jih morali čuvati kot največji zaklad za možnost preživetja naših otrok, izgubimo.«
Stroka, ki da skuša v Sloveniji uvesti GSR na področju pridelovanja hrane in deluje v interesu tujega kapitala, bi se morala po njihovem mnenju umakniti s prizorišča. Parlament bi moral po njihovem zavrniti predlog zakona, vlada pa bi morala uveljaviti varnostni pridržek proti gojenju posevkov GSR. »Zahtevek za moratorij na gojenje ne sme iskati pomanjkljivosti, da bi ga lahko zavrnili, temveč je oblikovanje treba strokovno podpreti tako, da se lahko sprejme,« je bilo prav tako slišati. Če bo zakon sprejet, so napovedali, si bodo prizadevali za zakonodajni referendum.
Politično-varnostni pridržek
Pa poglejmo, koliko je možnosti, da se katera od zahtev uresniči, in kaj bi to pomenilo. Najprej je pomembno poudariti, da Slovenija, tako kot nobena druga država v Evropski uniji, ne more sprejeti moratorija na gojenje vseh GSR. Lahko se odločamo le od primera do primera. V tem trenutku bi torej lahko prišel v poštev le varnostni pridržek proti gojenju koruze MON 810, ki ima za zdaj edina dovoljenje za pridelavo v EU. Varnostni pridržek je lani zahtevala stranka Zares, in sicer za obdobje do sprejetja zakona o soobstoju GSR. Tega danes stranka podpira. Ker so pogoji za sprejetje varnostnega pridržka nova relevantna znanstvena dejstva, ki kažejo na nevarnost rastline za zdravje ljudi in okolje, so priložili ugotovitve francoskih znanstvenikov, na podlagi katerih so varnostni pridržek sprejeli v Franciji. Slovenski znanstveni odbor je zahtevek zavrnil, češ da novih znanstvenih dokazov o morebitnih škodljivih vplivih GSO na zdravje in okolje ljudi ni, minister za okolje pa se za varnostni pridržek ni odločil. K temu je verjetno pripomoglo tudi pismo vodilnega proizvajalca GSO, multinacionalke Monsanto, lastnice patenta za MON 810, v katerem so slovenskim predstavnikom zagotovili, da v letu 2008 ne nameravajo ponujati svojih gensko spremenjenih semen v Sloveniji. Pa vendar, kako je mogoče, da so v Franciji gojenje koruze MON 810 prepovedali z argumenti, ki so se slovenskemu znanstvenemu odboru zdeli nezadostni? Član odbora, profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti dr. Borut Bohanec, je v nedavnem intervjuju za Mladino povedal, da je francoski predsednik Sarkozy za sestavo mnenja o upravičenosti varnostnega pridržka imenoval ad hoc komisijo in za mnenje ni povprašal francoskega znanstvenega odbora za sproščanje GSO v okolje. »Ta ad hoc komisija je izdala negativno mnenje. Ko smo bili dolžni to mnenje preštudirati v slovenskem znanstvenem odboru, skoraj nismo mogli verjeti očem. Šlo je za osnovne znanstvene napake, niti citati niso bili pravilni, kaj šele, da bi bile pravilne trditve. Torej, politika je sestavila skupino, ki je naredila to, kar je politika od nje pričakovala.« V francoskem primeru se je torej zahteva slovenskih protestnikov, češ da zahtevek za moratorij na gojenje ne sme iskati razlogov za zavrnitev, temveč ga je treba strokovno podpreti tako, da se sprejme, uresničila.
Letos se je varnostni pridržek odločila uveljavljati tudi Nemčija. Ministrica za kmetijstvo Ilse Aigner ga je po poročanju portala z informacijami o GSO gmo-compass.org razglasila, ne da bi sploh povedala, katera so nova znanstvena dejstva, na katera opira svojo odločitev. Sklicevala se je na odločitev petih drugih držav EU, ki so varnostni pridržek že uveljavile. Nobena od teh odločitev ni vzdržala presoje znanstvenega odbora Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), vendar pa evropski komisiji do zdaj ni uspelo s predlogom, da bi te države prisilili k umiku varnostnega pridržka, saj je predlogu nasprotovala večina držav EU. Monsanto je proti odločitvi nemške vlade vložil tožbo, ki pa je bila ta mesec zavrnjena.
Monsantu se ne mudi
Slovenski zakon o soobstoju je torej sprejet, manjkajo še podzakonski akti, ki bodo dokončno opredelili nekatere določbe zakona in ki naj bi bili sprejeti do začetka prihodnjega leta, do prihodnje setve koruze. Varnostnega pridržka ni na vidiku. Si torej lahko v kratkem obetamo prihod gensko spremenjenih rastlin v slovensko kmetijstvo? Kot pojasnjuje Miluše Kusendova, pri češki podružnici Monsanta med drugim pristojna za odnose s Slovenijo, je pomemben pogoj za začetek trženja GSR v Sloveniji popolna in delujoča zakonodaja na tem področju, vključno z vsemi podzakonskimi akti. Letos jih tako v Slovenijo zagotovo še ne bo. Zanimivo, sodeč po njihovem odgovoru, torej da si najprej želijo popolne zakonodaje, bi državni zbor z zavrnitvijo zakona o soobstoju ali pa nasprotniki z naknadnim zakonodajnim referendumom morda dejansko lahko še odložili njihov prihod v Slovenijo. Kusendova se strinja, da koruza MON 810, odporna proti koruzni vešči, ni na vrhu seznama želja slovenskih kmetov. »V pogovorih s slovenskimi kmeti se je izkazalo, da bi jih zelo zanimala koruza, odporna proti koruznemu hrošču, ki je pri vas začel povzročati precejšnje težave,« pravi in dodaja, da bodo v prihodnosti gotovo zanimive poljščine, odporne proti suši. Nobena od omenjenih GSR, ki naj bi bile zanimive za slovenske kmete, sicer še nima dovoljenja za pridelavo v EU. Zanimalo nas je še, ali namerava Monsanto v kratkem odpreti slovensko predstavništvo. Odgovor je bil »za zdaj ne«. Prav tako nas je zanimalo, ali je Monsanto katerim od slovenskih ustanov ali znanstvenikov namenil kakršnakoli sredstva za raziskave ali donacije, glede na to, da naj bi bila stroka podkupljena. Takih donacij po zagotovilih Kusendove do zdaj ni bilo, sta se pa dva raziskovalca pred časom udeležila ogleda polj, zasajenih z GSR, v Španiji.
Za konec pa še nekaj izsekov iz letošnjega poročila ameriške svetovalne družbe PG Economics o vplivu gensko spremenjenih rastlin na okolje. Tako kot katastrofične napovedi na začetku članka omenjenih protestnikov je seveda tudi te treba jemati z rezervo. Kot navajajo v poročilu, so GSR znatno pripomogle k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje. V letu 2007 naj bi zaradi manjše porabe goriva za kmetijsko mehanizacijo in manj oranja kmetijskih površin, kar posledično pomeni manj izpustov CO2, v ozračje izpustili kar 14 milijonov ton ogljikovega dioksida manj, kar naj bi bilo primerljivo z odstranitvijo 6,3 milijona avtomobilov s cest. V obdobju med letoma 1996 in 2007 naj bi okolju prihranili za 360 tisoč ton pesticidov. Od leta 1996 naj bi se zaradi GSR svetovna pridelava soje povečala za 67,8 milijona ton, pridelava koruze pa za 62,4 milijona ton. Če GSR ne bi bile na voljo, naj bi morali kmetje za enak pridelek posejati za skoraj 6 milijonov hektarjev več soje in 3 milijone hektarjev več koruze. A kot rečeno - z rezervo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.