4. 6. 2009 | Mladina 22 | Ekonomija
Menedžerji do večinskega deleža v Merkurju
Družba Merfin, ki je v lasti Merkurjevih menedžerjev, ima v lasti več kot polovico delnic
Janez Janša, Bojan Šrot in Bine Kordež v času ugodne gospodarske situacije
© Matjaž Kačičnik
Menedžerji s predsednikom uprave Binetom Kordežem na čelu so prek svoje družbe Merfin postali lastniki dobrih 56 odstotkov delnic trgovske družbe Merkur, so v tem tednu sporočili prek spletnih strani ljubljanske borze. Ob tem ne gre pozabiti, da so Merkurjevi menedžerji do večinskega lastništva prišli tudi tako, da so sredi lanskega decembra iztisnili male delničarje. Leta 2007 pa je Kordež po lastnih besedah v državni NLB za najem 256 milijonov evrov posojila za prevzem potreboval samo svoje dobro ime. Ali mu je pri tem kaj pomagal naslov menedžerja leta 2007, ni povedal.
Merfin je že lani zašel v težave pri odplačevanju posojil, ki jih je najel za menedžerski prevzem Merkurja. Reševal se je z dokapitalizacijo in vstopom novih delničarjev, s čimer je zbral za slabih 126 milijonov evrov svežega kapitala. Še enkrat pa mu je šla na roko državna NLB s takratnim predsednikom uprave Marjanom Kramarjem na čelu. Decembra lani je NLB Merkurju odobrila za 40 milijonov evrov novega posojila z zelo ugodno obrestno mero. Kordež je 30 milijonov evrov od omenjenega posojila porabil za poplačilo dolgov Merfina do NLB. Večino denarja, ki ga je NLB posodila Merkurju, je torej prek Merfina takoj dobila nazaj. Če to drži, je Merkurjevim menedžerjem decembra lani 30 milijonov evrov kreditov, ki so jih najeli pri NLB, poplačal kar Merkur. Da bo nakelska družba posojila za menedžerski prevzem odplačevala sama, je bilo dejansko predvideno že vse od začetka. Kordež je namreč enako kot drugi menedžerji, ki so prevzemali podjetja, ki so jih vodili, načrtoval, da bo prek Merfina kredit odplačeval s sredstvi od Merkurjevih dividend oziroma od Merkurjevega dobička.
Da so v NLB šele s finančno krizo ugotovili, da Kordeževo ime vendarle ni tako dragoceno, kot so bili prepričani še leta 2007, gre sklepati na podlagi pojasnil, s katerimi so utemeljili dodelitev 40 milijonov evrov posojila Merkurju. Pojasnjevali so namreč, da so decembra lani Merkurju odobrili 40 milijonov evrov posojila po zelo ugodni meri zato, da so dobili manj tveganega dolžnika, poleg tega je novo posojilo bolje zavarovano. Konec maja lani so imele banke do Merfina za 140 milijonov evrov terjatev, koliko jih imajo zdaj, ni znano.
Merkur je konec leta 2007 prevzel konzorcij petih družb, v katerem so bili Merfin, Banka Koper, Sava, Interfin Naložbe in Euro Veneto iz Zagreba. Pridobile so skoraj vse delnice Merkurja, v prevzemni ponudbi so za delnico ponujale 405 evrov. Po prevzemu Merkurja so menedžerski prevzemi družb z zastavo delnic za takratno vladajočo politiko postali sporni. Ko so se na Kordeža usule kritike, se je posredno branil, da se je za prevzem Merkurja med drugim odločil tudi zato, da se je zavaroval pred posegom politike. Sredi januarja letos je v Večeru to še enkrat pojasnil: »Pred dvema, tremi leti so nastale nekatere spremembe in koncentracija lastništva v Sloveniji in takrat je kazalo, da lahko Merkur postane podružnica nekega drugega sistema. Širše vodstvo 65 ljudi je takrat ocenilo, da ni potrebe, da bi bili podružnica, saj smo znali Merkur samostojno voditi 15 let in več«. Mislil je Mercator, ki je neuspešno kandidiral za delež države v Merkurju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.