Ivica Žnidaršič

Kaj bi izpostavili kot bistveni dosežek prvega evropskega kongresa izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 do 1945?

> Kongres je uspel, saj se ga je udeležilo več tisoč izgnancev in beguncev in prisilnih delavcev ter delegacije iz 11 evropskih držav. Na kongresu smo poslušali pretresljive zgodbe o trpljenju evropskih narodov med drugo svetovno vojno, ki sta ga povzročila fašizem in nacizem. Tudi mi smo lahko predstavili mučeništvo slovenskega naroda in genocidno politiko okupatorjev do Slovencev. Pomemben dosežek kongresa je tudi sklep o ustanovitvi Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945, ki bo povezoval društva in organizacije v Evropi.

Katere so praktične zahteve Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 v Sloveniji?

> Pričakujemo od vlade in državnega zbora, da bosta v doglednem času sprejela zakon za poravnavo vsaj delne vojne škode, nastale med drugo svetovno vojno. Pričakujemo, da bo Sloveniji uspelo sprejeti spravni sporazum z Nemčijo za poravnavo vojne škode. Če Slovenija noče ali ni sposobna izterjati vojne škode, bo pač morala končno vložiti v odškodninski sklad premoženje, ki so ga v Sloveniji leta 1945 zapustili Avstrijci in Nemci. To premoženje je bilo namenjeno za poplačilo vojne škode, ki ga država že 64 let upravlja, vojne odškodnine upravičencem pa ni poravnala.

Kakšen je vaš komentar vse glasnejših zahtev v Sloveniji, in sicer v Evropi, po zmanjšanju pomena trpljenja žrtev nacizma in fašizma in poudarjanju pomena trpljenja žrtev na strani kolaboracije?

> Sedaj je moderno, da se govori o komunističnem nasilju, pozablja pa se na nasilje fašizma in nacizma, ki smo mu bili priča tudi slovenski izgnanci in begunci. Ves svet ve za genocid nad Judi in vsi vedo za koncentracijska taborišča, o genocidu nad slovenskim in nekaterimi drugimi slovanskimi narodi pa ni zapisano v evropski zgodovini ničesar. Zato smo se na kongresu zavzeli, da mora biti v skupnem evropskem učbeniku zgodovine primerno zajet tudi izgon številnih drugih evropskih narodov.

Kako velik je problem vnovičnega pojava nacizma in fašizma v Evropi?

> Skoraj vsak dan lahko beremo v časopisih o novih oblikah fašističnega in nacističnega gibanja in izgredih, ki se kažejo v narodnostni in verski nestrpnosti ter revanšizmu zaradi izgube druge svetovne vojne. Na vse te pojave bi se morale demokratične države odzivati in javno protestirati. Zato je tako pomembno pismo, ki smo ga poslali vsem predsednikom in predsednicam evropskih držav za preprečevanje vseh oblik rasizma. Marca 2007 je Unija Istranov iz Trsta poslala Evropski uniji resolucijo, da jih podpre v njihovih zahtevah do Slovenije »kot agresorske države, ki je izvajala etnično čiščenje nad Italijani po koncu druge svetovne vojne«. Čeprav smo o tem obvestili vse državne organe in vse evropske poslance, ne vemo, da bi se kdo iz Slovenije na ta dokument odzval. Naše društvo pa je poslalo zelo oster protest Uniji Istranov v Trst in o tem sklicalo tudi posebno tiskovno konferenco.