18. 6. 2009 | Mladina 24 | Politika
Kadrov bo vse več, kje jih zaposliti?
Slovenski delodajalci bodo imeli na voljo čedalje več visoko kvalificiranih kadrov, zaradi tega je treba kljub krizi razmišljati o delovnih mestih za te ljudi
Skrb za kadre: orientacijski pohod za zaposlene v Trimu in njihove družine na dan okolja
© Borut Peterlin
Delodajalci v EU bodo leta 2020 imeli na voljo 20 milijonov več visoko kvalificiranih kadrov, kot so jih imeli leta 2000. Leta 2020 bo v EU predvidoma 34 odstotkov vseh zaposlenih imelo visoko kvalifikacijo. Delež visoko kvalificiranih ljudi v Sloveniji se bo z dobrih 20 odstotkov v letu 2007 do leta 2020 povečal na slabih 40 odstotkov. Delež ljudi s srednjo kvalifikacijo bo ostal na približno 60 odstotkih, kar je precej več od povprečja v EU, je pokazala analiza evropskega centra za razvoj poklicnega izobraževanja (Cedefop).
Slovenski delodajalci bodo imeli torej na voljo čedalje več visoko kvalificiranih kadrov, zaradi tega je treba že zdaj kljub krizi razmišljati o delovnih mestih za te ljudi. Ta pa je mogoče zagotoviti z odpiranjem in širitvijo razvojnih oddelkov, ki so jih v veliko slovenskih podjetjih v zadnjih letih zaprli, z vlaganjem v inovacije, boljšim povezovanjem z obstoječimi inštituti - domačimi in tujimi - in tudi ustanavljanjem lastnih.
Evropska komisija pa je pred kratkim objavila, da bo povečanje deleža obnovljivih virov energije do leta 2020 na 20 odstotkov na ravni EU omogočilo odprtje 2,8 milijona novih delovnih mest. Ker je treba razviti nove tehnologije, iskati inovativne rešitve, bodo ta delovna mesta zasedli predvsem kvalificirani in usposobljeni kadri, ki bodo po podatkih Cedefop čakali na službe.
Jože Smole, generalni sekretar združenja delodajalcev Slovenije, pojasnjuje, da je od ciljno usmerjenih razvojnih sredstev v največji meri odvisno, koliko novih delovnih mest se bo razvilo na področju obnovljivih virov energije. V času najhujše gospodarske krize in hudega likvidnostnega krča namreč podjetja, ki so kapitalno intenzivna, težko sama razvijajo nova delovna mesta, potrebujejo predvsem sredstva za razvoj.
Da bodo podjetja vlagala v razvoj, mora država po Smoletovih besedah najprej zagotoviti več neposrednih sredstev za razvoj novih produktov in storitev, pa tudi omogočiti lažji prodor na mednarodne trge. »Pomembno je, da o sredstvih odločajo podjetja, da z njimi sama razpolagajo in jih usmerjajo v razvoj produktov in storitev, ki imajo visoko dodano vrednost. Prepričani smo namreč, da so prav podjetja tista, ki najbolje vedo, kateri so ti proizvodi in storitve. Na tem mestu je treba poudariti tudi nujno izboljšanje povezave med poslovnim sektorjem in izobraževalno sfero, saj bo gospodarstvo ponudbo kadrov s srednjo in visoko kvalifikacijo, ki se obeta v prihodnjih letih, lahko v obojestransko korist uporabilo le, če bodo znanja povezana, prepletena in praktična, ne zgolj teoretska. Šele tak pristop bo zagotovil dovolj tesne povezave med podjetji, razvojnimi ustanovami, razvojno raziskovalnimi centri in fakultetami, da bo preusmerjen interes v raziskave in razvoj perspektivnih proizvodov in storitev,« v imenu združenja delodajalcev Slovenije vladi sporoča Jože Smole.
Viljem Pšeničny, generalni sekretar obrtno-podjetniške zbornice, pa jo opozarja, da je v Sloveniji vsaj 5000 mikro in malih podjetij, ki imajo potencial hitre rasti zaradi svoje inovativnosti, zaradi vodenja, zaradi zaposlenih. To je slabih pet odstotkov vseh gospodarskih subjektov in se tudi ujema z odstotkom potencialno uspešnih podjetij, ki velja drugod po svetu. »Da bo mogoče takšna delovna mesta sploh odpreti, je treba narediti več stvari. Prvi korak je, da je treba ljudem jasno razložiti, kakšni so dejanski trendi prihodnosti in kaj bo v prihodnosti tisto, kar bo uspešno in kjer se bo slovenska ekonomija pokazala za uspešno in ustvarjala neko dodano vrednost v evropskem in svetovnem merilu. Ti trendi jasno kažejo, da so neizkoriščene priložnosti predvsem visoke tehnologije npr. na področju nanotehnologij, genetike, informacijsko-komunikacijske tehnologije in obnovljivih virov energije. Ljudje morajo verjeti, da so to področja, na katerih bo mogoče uspeti, in potem se bodo tudi odločali za šolanje in odpiranje podjetij na teh področjih. Splošno zavedanje teh trendov je torej prvi pogoj,« pravi Pšeničny.
Drugi korak je po njegovih besedah, da se tej ideji prilagodi vsa ekonomska politika. Strategija države mora zelo jasno podpreti to idejo in dati pozitiven impulz tem področjem. Nekaj se na tem področju že dogaja: s povečanimi sredstvi za razvoj, s spodbujanjem prenosa visokih tehnologij v prakso. Tretji korak pa je, da je treba podjetja s takšnim razvojnim potencialom prepoznati. Sistematično je treba spremljati 5000 hitro rastočih podjetij, ki imajo tak potencial, in jim omogočati, da naredijo preboj. »Potrebna je tudi sprememba pedagoškega dela oziroma šolstva, najboljše stvari morajo takoj v učni proces. Bistveno večji poudarek se mora nameniti ustvarjalnosti in inovativnosti,« nam je pojasnil generalni sekretar OZS.
Kaj narediti, da bodo podjetja vlagala v razvoj, v razvojne oddelke, katere so po oceni OZS v Sloveniji perspektivne panoge, ki lahko ponudijo delovna mesta kvalificiranim ljudem z znanjem? »V proizvodnji, kot tudi drugje, bo enostavnih delovnih mest vedno manj, ta delovna mesta nadomeščajo stroji in roboti, lahko rečemo, da bodo do leta 2020 vse sodobne tovarne v veliki meri avtomatizirane. Te procese pa bodo lahko nadzorovali ljudje, ki bodo bolj kvalificirani in višje izobraženi. Trenutno je pri nas spet obdobje, ko se podjetništvo preveč povezuje z 'lumparijami'. Podjetnikov ne smemo enačiti s finančnimi malverzatorji. Treba je ločiti, kaj je podjetništvo, ki ustvarja novo, dodano vrednost, in kaj je tisto, ki samo dela denar. 'Earning money' ni isto kot 'making money',« opozarja Pšeničny.
Po njegovih besedah je treba ustvariti ugodno klimo, ki bo spodbudna za podjetnike, ki dejansko ustvarjajo dodano vrednost. »Postati moramo podjetništvu prijazna podjetniška država. To pa nam bo uspelo le, če bodo predlogi malega gospodarstva bolj upoštevani. Načrtovalci ekonomske politike in konkretnih rešitev ter ukrepov v EU in Sloveniji zahtev malih podjetij ne smejo več ignorirati, saj bi to hkrati pomenilo ignoriranje usmeritev lizbonske strategije, načela 'Mislimo najprej na male' in 'Akta za mala podjetja',« pravi generalni sekretar OZS.
Vekoslav Korošec, direktor Združenja za inženiring (ZING) in Združenja za svetovalni inženiring (ZISP) pri Gospodarski zbornici Slovenije, nam je na primeru gradnje elektrarn na spodnji Savi ponazoril, kaj tak projekt pomeni za slovensko gospodarstvo. Pravi, da bo gradnja elektrarn Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice v 11 letih zagotovila oziroma že zagotavlja v povprečju 800 delovnih mest na področju proizvodnje opreme in montaže (turbine, hidromehanska oprema, elektrooprema) za celotno obdobje gradnje. V povprečju 620 ljudi je prav tako za celotno obdobje gradnje zaposlenih za opravljanje gradbenih del, posredno je 1200 delovnih mest predvidenih še v reproverigi. Na področju projektiranja, tehničnega svetovanja, nadzora nad gradnjo in za opravljanje študijskih nalog je bilo odprtih 80 delovnih mest, za celotno obdobje gradnje, za obratovanje in vzdrževanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi pa bo skrbelo 85 delavcev.
Poleg navedenih gospodarskih učinkov se z dograditvijo hidroelektrarn dviga tudi konkurenčna sposobnost domačih izvajalcev za pridobitev del na tujih trgih, kar daje dodatne gospodarske učinke, ki jih je težko oceniti. Slovenska stroka je pred leti dogradila številne objekte v republikah bivše Jugoslavije, ki jih bo treba začeti obnavljati, prav tako bodo tam začeli spet graditi tudi nove elektrarne. »To je trg, ki ga ne smemo zanemariti, za uspešen nastop pa so nujne nove reference, ki bi si jih naši izvajalci lahko pridobili doma,« pravi Vekoslav Korošec.
Najbolj prepričljivi so vedno primeri uspešnih podjetij. Ena takšnih družb je Bisol. Kot »prvo slovensko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo visoko kakovostnih fotonapetostnih modulov, namenjenih tako osebni kot komercialni rabi«, so na letošnjem svetovnem sejmu s področja solarne tehnologije spet predstavili svoje najnovejše izdelke. Eden izmed njih je fotonapetostni modul s sončnimi celicami, ki imajo električna vodila na hrbtni strani. Kljub gospodarski in finančni krizi je Bisol že na sejmu prejel nekaj večjih naročil, so sporočili po vrnitvi s sejma.
Potrebujemo tudi več takšnih podjetij, kot je Trimo, ki je z britanskim podjetjem Corus maja podpisal pogodbo za dobavo novega proizvoda in tehnologije Qbiss by trimo. Trimo je v razvoj tega izdelka in tehnologije vložil sedem milijonov evrov. Corus je drugi največji proizvajalec jekla v Evropi.
Ameriška družba Tecumseh je s Hidrio pravkar podpisala pogodbo za dobavo lamel za celotno proizvodnjo kompresorjev v Evropi. Posel je vreden več deset milijonov evrov. Tecumseh letno izdela 20 milijonov kompresorjev in ustvari več kot milijardo ameriških dolarjev prometa na leto. Hidrio je izbral za svojega dobavitelja na podlagi vlaganj v razvoj in inovacije. Novogoriško podjetje Instrumentation Technologies prek nemškega partnerja sodeluje pri projektu FAIR za dograditev ionskega pospeševalnika v nemškem Darmstadtu. V Instrumentation Technologies posebej izpostavljajo pomen vključevanja Slovenije v velike evropske in svetovne tehnološke in znanstveno-raziskovalne projekte, kot je FAIR. Vlada je zdaj vendarle potrdila vstop Slovenije v ta projekt, kar bo znanstvenikom omogočilo uporabo tuje znanstvene infrastrukture za svoje raziskave, podjetja pa bodo lahko pridobila mednarodne reference. Članarina za FAIR znaša 12 milijonov evrov v treh letih, kar je manj, kot bo Instrumentation Technologies v enakem času namenil za razvoj lastnih izdelkov.
»Prišli smo v stanje, v katerem kratkoročne politike ne zaležejo več. Edina rešitev sedaj je, da se Slovenci naučijo delati še kaj drugega, kot je tisto, kar delajo 'kitajci',« je v prejšnji Mladini napisal ekonomist Franček Drenovec. Bisol, Hidria, Trimo, Instrumentation Technologies so dokaz, da to zmoremo. Glavna naloga Pahorjeve vlade kot političnega organa in kot zastopnice države, ki je neposredno in posredno prek paradržavnih skladov Kad in Sod pomembna lastnica slovenskega gospodarstva, bi morala zdaj pomagati ustvariti čim več takšnih podjetij. To bi moral biti nacionalni interes.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.