Korak v pravo smer

Jamstveni shemi za podjetja naj bi sledila še jamstvena shema za pomoč prezadolženemu prebivalstvu

Napoved ministra brez listnice za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija, da naj bi vlada do jeseni pripravila tudi jamstveno shemo za reprogramiranje stanovanjskih in potrošniških posojil prebivalstva in podjetnikov posameznikov, je udarila kot strela z jasnega. Ne Gaspari ne odgovorni na ministrstvu za finance, ki ga sicer vodi France Križanič, za zdaj o podrobnostih ne želijo govoriti. Znano je le, da naj bi se - tako kot jamstvena shema za podjetja - izvajala prek SID banke, omogočala pa naj bi »razbremenitev stroškov odplačevanja kreditov prebivalstvu, ki se je zadolžilo v drugih časih, zdaj pa so ti stroški takšno breme, da je ogrožen njihov dohodkovni položaj«. Kolikšna bo jamstvena kvota oziroma kolikšno tveganje namerava nase prevzeti država, kakšni bodo pogoji za sodelovanje bank, ali se bo s shemo uvedel le moratorij na odplačevanje glavnice za že najete kredite, kdo bo do tovrstne pomoči upravičen (tisti, ki so zaradi krize izgubili zaposlitev, tisti, ki so razglasili osebni bankrot, ali še kdo drug) in kdaj se bo shema začela izvajati v praksi, se še ne ve. Prav zaradi številnih neznank so v bankah do nove sheme zadržani. »Za zdaj je na voljo premalo informacij in podrobnosti o konkretnem konceptu in pogojih za sodelovanje v shemi, da bi se do nje lahko opredelili,« pravijo v SKB. Tudi v NLB menijo, da je za podrobnejše komentarje in presojo vplivov še prezgodaj. V NKBM ocenjujejo, da je načrtovanje take sheme »nedvomno korak v pravi smeri« in da bi na avkcijah sodelovali, če bi njihove stranke pokazale dovolj konkretnega interesa. V UniCredit banki so načeloma zainteresirani za rešitve, ki bi pomagale prebivalstvu oziroma podjetjem, vendar je za odločitev o tem, ali bodo pri projektu sodelovali, še prezgodaj. »Lahko rečem, da pri nas tako imenovanega kreditnega krča pri poslovanju s prebivalstvom in malimi podjetji ne zaznavamo. Opazili smo tudi, da kar nekaj novih podjetnikov v krizi išče nove priložnosti. Samo v naši banki smo v prvih treh mesecih letošnjega leta odprli račune za nekaj več kot 500 novih podjetij,« pravi član uprave UniCredit Štefan Vavti. »S SID banko zelo dobro sodelujemo na področju malega gospodarstva. Če se bo tudi malo gospodarstvo vključevalo v kako jamstveno shemo, smo kot komercialna banka za tovrstno sodelovanje zainteresirani. Glede fizičnih oseb pa je za ustrezen komentar znanega še premalo,« navajajo v Abanki. Po mnenju Jožeta Peharca, izvršnega direktorja področja poslovanja z občani v Hypo Alpe Adria, je v teh časih »vsaka pomoč države dobrodošla«, hkrati pa opozarja, da njihova banka ob sklenitvi kreditov strankam nudi tudi zavarovanje za primer brezposelnosti. Ta ob izgubi zaposlitve kreditojemalcem, ki tako zavarovanje kupijo, omogoča šestmesečni moratorij na odplačevanje glavnice, medtem ko obresti v tem času poravnava zavarovalnica, pri kateri je zavarovanje sklenjeno.
A mlačen odziv bank še ne pomeni, da jamstvena shema za prebivalstvo ni potrebna. Slovenci smo se v zadnjih petih letih nebrzdano zadolževali. V času visoke gospodarske rasti to ni pomenilo večjega problema. Toda kriza je vse obrnila na glavo. Tisti, ki so ostali brez zaposlitve, danes le s težavo odplačujejo obroke za kredite, najete v dobrih časih. Da je situacija dramatična, potrjujejo podatki sodišč o bankrotih posameznikov. Od oktobra lani do marca letos je predloge za začetek postopka osebnega stečaja vložilo 251 fizičnih oseb in 26 samostojnih podjetnikov. Vseh dejansko začetih stečajnih postopkov je bilo 94 ali tretjina predlaganih. Po podatkih Ajpesa je bilo od oktobra lani do junija letos začetih 50 stečajnih postopkov zoper samostojne podjetnike, 255 samostojnih podjetnikov pa je bilo zaradi stečaja izbrisanih iz Poslovnega registra Slovenije. Tako kot pri podjetjih je tudi pri posameznikih eden ključnih razlogov za bankrot nezmožnost odplačevanja posojil, kar je največkrat povezano z izgubo službe. Največji upniki so banke ali podjetja, pri katerih so ljudje najeli posojila, in zavarovalnice, pri katerih so bila ta posojila zavarovana.
Po podatkih Banke Slovenije so bila gospodinjstva (vključno s samostojnimi podjetniki) konec aprila pri poslovnih bankah zadolžena za 7,9 milijarde evrov. To predstavlja 11.500 evrov dolga na gospodinjstvo ali enkrat več kot leta 2004. Pomenljiv je tudi podatek, da je povprečni dolg na glavo prebivalca konec leta 2004 znašal 2135 evrov, konec lanskega leta pa 5513 evrov ali skoraj trikrat več. Na rast zadolževanja je poleg ugodnega makroekonomskega okolja vplivalo več dejavnikov - znižanje obrestnih mer in posledično znižanje stroškov najema posojil, sprostitev sredstev iz nacionalne stanovanjske varčevalne sheme in razvoj finančnega trga. Možnosti za financiranje nakupov so bile čedalje ugodnejše. Ljudje si dolgov niso kopičili samo z najemom stanovanjskih in potrošniških posojil pri bankah, pač pa tudi z najemom posojil pri podjetjih in drugih finančnih posrednikih, s kreditnimi karticami ter plačilom blaga in storitev na obroke neposredno pri trgovcih.
Rast zadolževanja v zadnjih nekaj letih je bila povezana predvsem z reševanjem stanovanjskega problema. Tako je imelo gospodinjstvo leta 2004 v povprečju dobrih tisoč evrov dolga za stanovanje, danes pa je ta znesek petkrat večji. Samo od leta 2005 do 2007 je bilo najetih za skoraj dve milijardi evrov stanovanjskih posojil. Poleg tega so na hitro rast zadolženosti pomembno vplivali tudi nakupi trajnih dobrin, ki so se vztrajno povečevali od leta 2002 in so vrh dosegli leta 2007. V tem letu se je potrošnja realno povečala za pet odstotkov, kar je največji skok po letu 1999. Gospodinjstva so za nakup vozil namenila petino več, za gospodinjske aparate in pohištvo pa približno desetino več sredstev kot v letu prej. Na zavoro smo stopili šele v lanskem letu, ko se je zadolževanje rahlo umirilo, prav tako pa se je začela umirjati tudi potrošnja za trajne dobrine. Tako so gospodinjstva od januarja do novembra 2008 najela za 70 odstotkov manj potrošniških posojil kot v enakem obdobju leta poprej, medtem ko je število najetih stanovanjskih posojil ostalo na enaki ravni. Letos se je zadolževanje še dodatno umirilo, saj se tudi stanovanjska posojila najemajo v bistveno manjšem obsegu kot pretekla leta.
Kljub razmeroma visokemu zadolževanju v zadnjih petih letih so slovenska gospodinjstva še vedno ena od manj zadolženih v EU. Po raziskavi evropskega statističnega urada Eurostat je bila v letu 2007 najvišja zadolženost, merjena z deležem finančnih obveznosti v finančnih sredstvih gospodinjstev, v Latviji. Sledijo ji Slovaška, Danska, Litva, Španija in tako naprej. Slovenija je uvrščena skoraj na rep lestvice. Za primerjavo povejmo, da pri nas finančne obveznosti znašajo trideset odstotkov finančnih sredstev gospodinjstev, kar je trikrat manj kot v Latviji in skoraj pol manj kot na Danskem.
Toda s tem se ne gre tolažiti. »Prav nasprotno. To je lahko dobra spodbuda za pravočasno ukrepanje,« je že v prvih mesecih krize opozarjal Boštjan Krisper, svetovalec za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Po mnenju mag. Barbare Ferk, višje svetovalke na uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj, zadolževanje prebivalstva na agregatni ravni v Sloveniji ni kritično. Obstajajo pa primeri prezadolženosti pri posameznikih, o čemer še ni na voljo ustreznih evidenc, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti dejanski obseg njihove zadolženosti in oblikovati ustrezne ukrepe. »Zadolženost prebivalstva je danes bistveno višja kot ob osamosvojitvi. Vendar to samo po sebi še ni negativno, če gre za posojila, ki jih potrošniki lahko odplačajo. Zadolževanje kot tako ni odklon. Posojila so normalen instrument za glajenje potrošnje skozi čas in v določeni meri prispevajo k izboljšanju pogojev za življenje. Raziskave so tudi pokazale, da ni velike povezave med agregatno zadolženostjo in težavami posameznih gospodinjstev pri odplačilu dolga. Tako so na primer italijanska gospodinjstva na agregatni ravni štirikrat manj zadolžena kot gospodinjstva v Združenem kraljestvu, vendar jih v Italiji enkrat večji delež poroča o zamudah pri odplačilu posojil in plačilu položnic kot v Združenem kraljestvu. Prav zaradi tega je potreba po analizi mikro podatkov toliko večja,« navaja Ferkova.
Skoraj dve desetletji po osamosvojitvi v Sloveniji še vedno nimamo krovne institucije, ki bi se sistematično ukvarjala s problemom prezadolženosti prebivalstva, se pravi, da bi izmerila problem in izdelala program za pomoč prezadolženim, kot to poznajo v tujini. Razviti bi bilo treba ustrezne kazalnike servisiranja dolga, ki bi nam pokazali, koliko odplačila posojil dejansko bremenijo dohodek gospodinjstev. Lani so banke in hranilnice sicer vzpostavile sistem SISBON za medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih (fizičnih osebah), vendar po zakonu do teh podatkov lahko dostopajo le za to po-oblaščeni bančni uslužbenci, kar pomeni, da podatkov ni mogoče pridobiti za zunanjo analizo. »Urad za makroekonomske analize in razvoj že nekaj let opozarja, da pri nas to področje ni sistematično urejeno. Nimamo nacionalne strategije ugotavljanja širine problema in spopadanja s posledicami prezadolženosti. Institucije, ki se na kakršenkoli način s tem že ukvarjajo, niso povezane. Iz posameznih raziskav se da sicer razbrati določene informacije o problemu prezadolženosti, vendar na njihovi podlagi ne moremo zanesljivo sklepati, kaj se v Sloveniji dogaja. Podatki niso celoviti in ažurni,« opozarja Ferkova in dodaja, da je ena izmed možnosti sistematičnega reševanja problema tudi shema, ki jo je napovedal Gaspari. Pozornost bi bilo treba nameniti predvsem socialno šibkejšim skupinam prebivalstva, ki niso posojilno sposobne ter so tako prisiljene najemati dražje in bolj tvegane vrste posojil. Potrošniki bi morali biti ustrezno obveščeni o razpoložljivih finančnih produktih, kajti zadolževanje samo po sebi ni negativen pojav, če so potrošniki ustrezno obveščeni o določenih finančnih produktih in tako ne precenijo lastnih zmožnosti odplačila posojila. »Največ se zdi, da so naredile države, ki take primere rešujejo praktično od primera do primera in ki so uvedle možnost osebnega svetovanja za prezadolžene posameznike, kjer strokovnjaki pomagajo pri pripravi načrta odplačila dolgov in na splošno pri upravljanju z družinskimi financami.«

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči