18. 6. 2009 | Mladina 24 | Svet
Se Irak vrača v kaos?
Zadnji sektaški spopadi med šiiti in suniti ter hkratno naraščanje napetosti med kurdsko avtonomno oblastjo in vlado v Bagdadu obujajo strahove, da bo nasilje v Iraku ponovno eksplodiralo
Kar zadeva vojno »proti terorizmu«, Irak že slabi dve leti ni več v ospredju zanimanja svetovne javnosti; takrat so se v tej državi ravni nasilja začele spuščati na očitno sprejemljivo stopnjo, sočasno pa so v Afganistanu (in potem še v Pakistanu) podivjale zunaj vsakega nadzora. Preskok pozornosti z ene fronte na drugo je povsem logičen; ob pregledu kaotičnih razmer v Afganistanu, kjer ZDA in Nato že tri leta izgubljajo tla pod nogami, se zdi, kakor da je Irak iz vsega skupaj izšel kot nekakšna zgodba o uspehu. Če na to seveda gledamo s strogo vojaškega vidika. Do konca meseca se bodo ameriški vojaki umaknili iz mest in vasi v oporišča in iraški vojski prepustili nadzor nad varnostjo v državi. Po novembrskem dogovoru s šiitsko vlado premiera Nurija Al Malikija bodo Američani v vojaških operacijah lahko sodelovali le še z vnaprejšnjim dovoljenjem šiitske oblasti v Bagdadu. Varovanje tujih diplomatov, podjetnikov, naftnih ploščadi in podobnega vse bolj prevzemajo pogodbeni varnostniki, ki so jih preskrbele zahodne korporacije. S tem se začenja postopen umik vojske iz Iraka, po sedanjih načrtih pa bo v celoti izpeljan do konca leta 2011.
Pa so ZDA v tej vojni vsaj zmagale? Oziroma ali lahko rečemo, da bo te vojne počasi že konec? Ne eno ne drugo. To, da je Amerika vojaško zmagala v Iraku, je velik blef. Uradna razlaga pravi, da gre razloge za zmanjšanje stopnje nasilja pripisati prihodu dodatnih 30.000 ameriških vojakov, ki so jih v začetku leta 2007 razporedili po Bagdadu. Delno to sicer drži, vendar je treba upoštevati tudi, da je do takrat sektaška vojna med šiiti in suniti že opravila svoje in etnično očistila celotne soseske in mesta. Od prihoda dodatnih ameriških sil je bilo znotraj Iraka nasilno razseljenih že več kot dva milijona ljudi, največ v celotnem času vojne. Hkrati so v Pentagonu sprevideli, da sunitskih upornikov v Bagdadu in provincah Al Anbar in Dijala ne bodo mogli vojaško premagati, ker jih je bilo preprosto preveč, in kjerkoli so njihov odpor zadušili (v Faludži na primer), je kmalu zatem eksplodiral drugje. Zato so podkupili voditelje sunitskih plemen in ti so se združili v Svet za prebujenje. Enote njihovih borcev so se preoblikovale v paramilice, ki so skrbele za varnost na lokalni ravni in se znašle na neposrednem plačilnem seznamu Pentagona. Za plačo do 300 dolarjev na mesec je okrog 100.000 nekdanjih sovražnikov postalo zaveznikov v boju proti Al Kaidi. Ta se je razumljivo izjemno krvavo maščevala in v več terorističnih napadih in atentatih ubila na ducate sunitskih šejkov in njihovih borcev. Obračunavanje z »izdajalci« še vedno traja.
Hkrati se, kot kažejo letošnji podatki, nasilje in kaos pospešeno vračata na ulice. Eksplozij avtomobilskih bomb, samomorilskih napadov, atentatov in strelskih obračunov je vse več. V najbolj krvavem mesecu letos, aprilu, je bilo ubitih skoraj 400 ljudi, od tega velika večina civilistov. Premier Al Maliki je takrat v intervjuju za BBC krivdo za teroristične napade pripisal Al Kaidi in pripadnikom nekdanjega Sadamovega režima, vendar je to zgolj drobec resnice, namenjen bolj propagandi kot čemurkoli drugemu. Resnične razmere na terenu so precej bolj zapletene in se vsak mesec bolj zapletajo. Šiitske paramilice se spopadajo med seboj za nadzor nad območji na jugu Iraka, kjer poteka veliko donosnih naftnih poslov. Sunitski skrajneži ubijajo šiite. Šiitski skrajneži sunite. Al Kaida napada vse povprek. Rane, ki se še niso docela zacelile, spet krvavijo. Po državi se širi prepričanje, da se Irak ni sposoben spoprijeti z izzivi, ki ga čakajo, zdaj ko se bodo Američani umaknili z ulic. Napetosti zato rastejo, z njimi pa zaskrbljenost prebivalstva, da država spet tone v državljansko vojno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.