Onesnaženje pod nogami

Tla v Sloveniji, z izjemo nekaj območij, so razmeroma »čista«

Ekipa strokovnjakov z oddelka za pedologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete je nedavno predstavila izsledke devetletne raziskave o onesnaženosti tal v Sloveniji. »Raziskava je pokazala, da so naša tla v povprečju manj onesnažena kot v drugih državah, vendar pa imamo nekatere točke, na katerih so tla izjemno onesnažena. Ampak to so bolj mikro točke kot pa širša območja,« pravi dr. Domen Leštan. Najhuje je po njegovih besedah na območju stare cinkarne v Celju. Tam koncentracije nekaterih nevarnih kovin dosegajo tudi stokrat višjo koncentracijo od določene kritične meje, kar je nekajkrat huje kot na primer v Mežici. Poleg omenjenih dveh območij je tretja kritična točka v Sloveniji Zasavje. Na območju Celja že izvajajo poskuse remediacije. »Predlagali smo stabilizacijo teh tal z dodajanjem veziv, recimo cementa, s čimer bi zmanjšali erozijo zaradi vetra in izpiranja in s tem tudi nevarnost. Taka tla so potem primerna za urbanizacijo.«
Tako Leštan kot dr. Borut Vrščaj s Kmetijskega inštituta sicer opozarjata, da je onesnaženost tal relativen pojem, ki izhaja iz zakonodaje. »Mi imamo samo višje in nižje vrednosti v naravi ter dodane vrednosti, ki jih je dodal človek. Onesnaženo pa je nekaj od trenutka, ko preseže z zakonodajo določeno vsebnost določene snovi. Na Primorskem imamo povišane vrednosti niklja v flišu in ta zemljišča so že označena kot možno tveganje za hrano. Pa je to ''onesnaženje'' povsem naravnega izvora. Pač imajo kamnine visoko vsebnost niklja. Če bi imele ogromno niklja, bi pač imeli rudnik,« pravi Vrščaj. Leštan pa dodaja, da z zakonom določene mejne koncentracije niso nujno tudi dejansko nevarne. »To je zelo odvisno od same sestave tal. Nekatera tla namreč močno vežejo te kovine in jih naredijo sorazmerno nedostopne, tako da se ne izpirajo v podtalnico, so nedostopne za rastline, v nekaterih oblikah so nedostopne celo, če vdihnemo prašne delce s teh tal. Tla z večjo koncentracijo nevarnih snovi, ki te snovi trdneje vežejo nase, so tako lahko varnejša kot pa manj onesnažena tla, ki imajo slabšo sposobnost vezave.« Po njegovem prepričanju je treba vsak primer obravnavati zelo specifično. »Raziskave, kot je bila ta, dajo odgovore, ki pravzaprav terjajo nove raziskave.«
Strokovnjaki se v en glas strinjajo, da se v Sloveniji premalo zavedamo pomembnosti tal. »Načeloma ljudje o tleh izjemno malo vemo. Vsi vemo, kaj je geologija, ko pa kdo reče pedologija, je pa to vse, od pedagogije do pederastije ... Pa od kamna nihče ne more živeti, vsi živimo od tal,« je slikovit dr. Vrščaj. »Vse se povezuje s kmetijstvom. Zemlja ni samo kmetijskega pomena, temveč je ključnega pomena za preživetje kopenskih ekosistemov.«

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči