2. 7. 2009 | Mladina 26
Poskus požiga lokala in napad na gejevskega aktivista
Kako sta na dan polnoletnosti države homofobno nasilje in nestrpni govor dosegla vrhunec
Pretepeni Mitja Blažič nekaj minut po napadu
© narobe.si
Ko smo se v sredo zjutraj pogovarjali s Petro Salaj, predsednico društva Parada ponosa, je bilo razpoloženje v taboru optimistično. Izgredov še ni bilo, glede na obljube ministrice Katarine Kresal in poostren nadzor policije ob vseh spremljajočih dogodkih pa so upali, da se napadi, ki so se na udeležence parade začeli vrstiti pred tremi leti, letos ne bodo ponovili. A že v sredo popoldne so v Mariboru doživeli prvo opozorilo. V bližini njihove stojnice se je začela zbirati skupina mladeničev, a se je na prošnjo tamkajšnjih varnostnikov razšla še pred prihodom policije.
Hladna prha je sledila naslednji večer v Ljubljani, pred lokalom Open, kjer je potekal literarni večer. Skupina sedmih ali osmih fantov, oblečenih v črno in prekritih s kapucami, je z gorečimi baklami in s kamni napadla lokal. Ker je takrat pred lokalom slučajno kadil Mitja Blažič, eden izmed bolj izpostavljenih gejevskih aktivistov, so napadli njega. Skupina se ga je lotila s kamni in z baklami, zaradi česar je Blažič pozneje na urgenci dobil tri šive, goreče bakle pa so mu povzročile tudi lažje opekline na vratu.
Naslednji dan so v napadenem lokalu sklicali tiskovno konferenco, na kateri se je poleg novinarjev zbralo tudi nekaj zaskrbljenih posameznikov. Tako se je med pričanjem udeležencev literarnega večera v ozadju zaslišalo šepetanje, da napad ni bil presenečenje. Eden izmed članov organizacijskega odbora Parade ponosa nam je pozneje razložil, da so na spletni strani 24ur.com pod enim izmed prispevkov o napovedani paradi zasledili komentar, kjer je pisalo, da bo lokal Open do konca tedna požgan. Policija informacij o morebitnem prijetju storilcev še ne daje, vendar smo neuradno izvedeli, da bodo storilce letos morda prvič dejansko tudi odkrili.
Prvo Parado ponosa so v Ljubljani pripravili leta 2001, vendar se napadi pojavljajo šele zadnjih nekaj let. Pred tremi leti sta bila napadena dva udeleženca Parade ponosa, storilcev niso našli, istega leta so v Mariboru dan pred parado napadli stojnico v okviru Akcije strpnosti, a storilcev, ki so se do stojnice pripeljali s kombijem in tam grozili z noži, niso nikoli odkrili, čeprav je policija imela zapisano registrsko številko vozila. Predlani je bil napaden en posameznik, lani pa po paradi pet posameznikov, ki so zapuščali prizorišči dogodkov na Prešernovem trgu in v klubu K4. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj je homofobno nasilje šele zadnja leta postalo del parade.
»Pred letom 2006 ni bilo nobenih napadov na Parado ponosa, niti ni bilo nobenih napadov po sami paradi. Ko se je leta 2004 zamenjala vlada, se je sovražni govor začel pojavljati v parlamentu in se preselil v javnost. Z Janševo vlado se je sovražni govor legitimiral,« meni Salajeva. Blažič pa dodaja: »Od pojava družbenih gibanj v osemdesetih letih smo v smislu družbene ozaveščenosti o svobodi in človekovih pravicah nazadovali. Paradoksalno: ko smo dobili državo, smo namesto razcveta svobode začeli diskurz ogroženosti od vsega, kar je neslovensko.«
Svoj lonček k sovražnemu govoru politikov sta v nedeljo na Pop TV pristavila tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak in Aleš Primc iz SLS, ki sta homoseksualne zveze označila za nenaravne, nerodovitne in nekoristne za prihodnost naroda. Razprava o naravni in nenaravni ljubezni je seveda povsem sprta z logiko sodobne družbe. »Razlaganja in upravičevanja samega sebe imam že vrh glave. Jaz sem tukaj, plačujem davke, sem državljan in mi pravice pripadajo. Nobene Ljudmile Novak mi ni treba prositi, naj prizna istospolne družine. Ampak ker živimo v takšnem svetu, mi še vedno razlagamo. Diskurz naravno : nenaravno, za katerega smo mislili, da je pri nas že zastarel, je očitno še vedno močno prisoten v nekaterih zaostalih okoljih v Sloveniji, ki jim moraš razlagati, da homoseksualci nismo narejeni iz umetnih mas,« dodaja Blažič.
Poskusa požiga lokala Open in fizičnega napada na Blažiča do zaključka redakcije nista obsodila niti predsednik vlade Borut Pahor niti predsednik države Danilo Türk.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.