16. 7. 2009 | Mladina 28
Najprej opomin, potem globa
Kakšna kazen nam grozi zaradi javnofinančne nediscipline
Finančni minister Franc Križanič
© Borut Krajnc
Predlog rebalansa državnega proračuna predvideva, da bo letošnji proračunski primanjkljaj znašal pet odstotkov BDP ali okoli 1,84 milijarde evrov, javnofinančni primanjkljaj pa 5,6 odstotka BDP. Toda možen je tudi precej slabši scenarij. Po podatkih ministrstva za finance so prihodki proračuna v prvih petih mesecih dosegli komaj dobro tretjino vseh, ki jih za letos predvideva predlog rebalansa, primanjkljaj pa se že približuje milijardi evrov in je tako dosegel polovico načrtovanega. Ker zlasti davčni prilivi v proračun ne pritekajo enakomerno, torej po dvanajstinah, in ker se sredstva iz bruseljske blagajne v proračune držav članic intenzivneje natekajo konec leta, za zdaj še ni mogoče trditi, da je rebalans proračuna zastavljen preoptimistično, nedvomno pa so podatki skrb zbujajoči.
Slovenija sicer ni edina država članica, ki bo zaradi krize prekršila maastrichtsko merilo, po katerem naj bi javnofinančni primanjkljaj ne presegal treh odstotkov BDP. Zaradi tega bo proti Sloveniji predvidoma jeseni uveden postopek presežnega primanjkljaja, v katerem Svet EU posamezni članici priporoči, do kdaj in s kakšnimi ukrepi naj zmanjša primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Trenutno so v postopku presežnega primanjkljaja že Madžarska, Velika Britanija, Španija, Grčija, Francija in Irska, do konca julija pa naj bi bil postopek uveden še za Malto, Litvo, Poljsko in Romunijo. Postopek ima tri stopnje. Najprej država dobi priporočila za odpravo primanjkljaja. Če jih ne upošteva v roku, lahko Svet EU na predlog Evropske komisije državi pošlje poziv za znižanje primanjkljaja pod tri odstotke BDP z novim rokom za izpolnitev zahteve. Če pa država tudi v podaljšanem roku primanjkljaja ne zmanjša, lahko sledijo sankcije. Po najbolj črnem scenariju Sloveniji grozi plačilo letne globe v višini do pol odstotka BDP, kar je skoraj dvesto milijonov evrov.
Edini način, na katerega lahko Slovenija primanjkljaj v naslednjih dveh letih spravi pod maksimalno dovoljeno mejo, je večja javnofinančna disciplina. Vlada zato za prihodnji dve leti napoveduje oblikovanje programskega oziroma k ciljem usmerjenega proračuna Pri tem se namerava zgledovati po skandinavskih državah, predvsem Švedski, ki programski proračun pozna že skoraj dvajset let. Izkušnje severnjakov kažejo, da programski proračun pripomore k večji javnofinančni disciplini. Do izbruha krize so imele Danska, Finska, Švedska in Norveška kar deset let občuten proračunski presežek. Tako je na Finskem presežek leta 2000 znašal rekordnih 6,9 odstotka BDP, leta 2008, ko se je že začela kriza, pa je ostal pri zglednih 4,2 odstotka BDP. Za Norveško je bilo rekordno lansko leto, ko je dosegla presežek v višini 18,8 odstotka BDP. Švedska je imela proračunski primanjkljaj le v letih 2002 in 2003, sicer pa je imela od leta 1999 presežek; lani je znašal 2,5 odstotka BDP. Danska je imela presežek od leta 1998 in je lani znašal 3,6 odstotka BDP. Globalna kriza je zgledno sliko javnih financ v skandinavskih državah sicer nekoliko pokvarila, a precej manj kot v drugih evropskih državah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.