30. 7. 2009 | Mladina 30 | Politika
Ruska vojna ‘proti terorizmu’
Čeprav v Moskvi trdijo drugače, severni Kavkaz tone v kaos
Čečenski vsakdan, včeraj, danes in jutri
© Arhiv Mladine
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je aprila letos obelodanil, da je vojska uradno končala svojo deset let trajajočo »protiteroristično« operacijo v Čečeniji in da je v tej republiki zdaj mir. Medvedjevu je skorajda uspelo nemogoče, namreč to, da je v svoji izjavi malodane nanizal več laži, kot je v njej besed. V Čečeniji ni miru, kvečjemu je ta republika postala izvoznica nestabilnosti, ki je zajela še sosednjo Ingušetijo ter Dagestan, torej praktično skoraj cel severni Kavkaz.
Ravno tako ni šlo tu za nobeno protiteroristično operacijo, ampak za izjemno krvavo vojno, usmerjeno predvsem proti civilnim prebivalcem Čečenije. Samo pri obleganju prestolnice Grozni je bilo ubitih okoli 10.000 civilistov in to je bil zgolj začetek. Neznano število ljudi je bilo ubitih zunaj Groznega. Februarja 2000 so ruska vojaška letala napadla vas Katir Jurt s tako imenovanimi vakuumskimi bombami, ki med drugim iz človeškega telesa izsesajo pljuča in jih Ženevska konvencija prepoveduje. Vojska je nato bombardirala še konvoj preživelih, ki so korakali za belo zastavo, in pri tem ubila 363 moških, žensk ter otrok. In končno, vojna se nadaljuje do dandanašnjega dne ter se bo zavlekla v negotovo prihodnost, kot se tudi nadaljujejo ugrabitve, mučenja in poboji civilistov. Ker z območja severnega Kavkaza prihajajo pomanjkljive informacije, je dejansko težko reči, kako zelo kaotična je tamkajšnja situacija, vendar so razmere glede na nenehna poročila o spopadih med islamskimi uporniki in ruskimi enotami/čečenskimi policisti resnično obupne. Samo v zadnjih nekaj tednih je bilo ubitih par ducatov ljudi na obeh straneh.
Da v regiji vlada splošna nestabilnost, je pokazal tudi poskus atentata (v obliki samomorilskega napada) na ingušetijskega predsednika Junusa-Beka Jevkurova konec junija. Slednji je končal v bolnici v kritičnem stanju. Kot navaja BBC, obstajajo določeni pomisleki, da za tem dejanjem stojijo zgolj uporniki, saj je imel napadalec očitno zelo natančne podatke o tem, kdaj in kje mora napasti predsednikovo motorizirano spremstvo. Jevkurov je namreč postal trn v peti številnih visokih politikov v svoji republiki, potem ko je napovedal sprejetje zakona proti korupciji, v sklopu katerega bi podkupljivim politikom odvzeli njihove politične funkcije. Se je zgodilo to, da so določeni uradniki znotraj ingušetijske vlade upornikom posredovali informacije o predsednikovem gibanju? Avtokratski predsednik Čečenije Razman Kadirov, ki ga človekoljubne organizacije obtožujejo izvajanja terorja nad civilnim prebivalstvom in političnih umorov, je takoj po hospitalizaciji Jevkurova prevzel nadzor nad varnostjo v Ingušetiji in ob nenapovedanem obisku te republike izjavil: »Zvezni tožilci in notranje ministrstvo bodo opravili svojo preiskavo. Toda naša preiskava bo v skladu z gorskimi tradicijami in maščevanje za Jevkurova bo kruto.« Takšnih groženj so v Čečeniji že vajeni. Ko pa pride do komuniciranja s tujimi mediji, Kadirov govori povsem drugače. Britanski časnik The Guardian je februarja prenesel izjavo Kadirova, v kateri slednji pojasnjuje: »Po zaslugi Vladimirja Putina imamo v Čečeniji varnost, stabilnost in blaginjo. Vprašajte kogarkoli tukaj.«
Toda tisti, ki v Čečeniji preveč sprašujejo in pričevanja ljudi pošiljajo v svet, tvegajo svojo glavo. Natalija Estemirova, članica ruske humanitarne organizacije Memorial s sedežem v Moskvi, ki je zbirala informacije o kršitvah človekovih pravic ter pomagala žrtvam nasilja pri iskanju pravice na sodiščih, je bila 15. julija ugrabljena in umorjena. Oleg Orlov, višji predstavnik Memoriala, je komentiral: »Vem, kdo je odgovoren za njen umor. Ime mu je Razman Kadirov.« Slednji je napovedal tožbo zaradi razžalitve, a dejstvo je, da je tudi Estemirova sama pred časom javno povedala, da ji je Kadirov osebno grozil. V izjavi za javnost »O umoru Natalije Estemirove« so v organizaciji Memorial med drugim zapisali: »Razman Kadirov je dosegel to, da je delo človekoljubnih aktivistov postalo nemogoče. Tisti, ki so izvršili umor Estemirove, so želeli zaustaviti tok kredibilnih informacij iz Čečenije.« Kar jim je do neke mere tudi uspelo. Nekaj dni pozneje je Memorial zaprl svoj urad v Čečeniji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.