Kam naj stresemo?

Število možnih lokacij za odlaganje komunalnih odpadkov se je občutno skrčilo

Odlagališč komunalnih odpadkov naj bi bilo v Sloveniji v nekaj letih namesto 60 le še 15. Sredi julija je potekel rok, ko naj bi upravljavci komunalna odlagališča, ki so do tega datuma obratovala brez okoljevarstvenega dovoljenja, nepreklicno zaprli. Takih odlagališč je bilo v Sloveniji 12. Že pred tem datumom so jih zaprli 15. V prihodnjih štirih letih bo treba zapreti tudi vsa odlagališča, ki so do sredine meseca imela okoljevarstvena dovoljenja, a nimajo urejenega celovitega ravnanja s komunalnimi odpadki, torej tudi obdelave odpadkov. Takih odlagališč je 20. Do leta 2013 naj bi v Sloveniji obratovalo zgolj 15 odlagališč oziroma pravilneje rečeno regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Toda do danes je v skladu z vsemi zahtevami Evropske unije urejeno zgolj eno - RCERO Bukovžlak pri Celju. Za dva regijska centra za ravnanje z odpadki, na Koprskem in Gorenjskem, pa nista znani niti lokaciji, na katerih naj bi centra v prihodnjih štirih letih postavili.
Kot rečeno je 20 odlagališč, ki bi morala v skladu z direktivo Evropske unije do sredine julija zapreti vrata, pa so imela do izteka roka okoljevarstveno dovoljenje, lahko zaprosilo za pogojno podaljšanje obratovanja; to je vlada omogočila z interventno spremembo uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih teden pred iztekom roka. Sicer bi se nam res lahko zgodil Neapelj. A pogoji za podaljšanje obratovanja so precej strogi. Med drugim bodo morali upravljavci odlagališč zagotavljati ustrezno stopnjo obdelave biološko razgradljivih odpadkov - ti po navedbah ministra za okolje Karla Erjavca po nekaterih podatkih na letni ravni prispevajo 5 odstotkov vseh slovenskih izpustov toplogrednih plinov -, dokazati bodo morali, da imajo na odlagališču dovolj prostora za odlaganje v prihodnjih letih do zaprtja, izvajati bodo morali monitoring podzemnih, na kraških tleh pa tudi površinskih voda, priložiti pa bodo morali tudi precej visoko finančno jamstvo, s katerim bodo zagotovili ustrezno zaprtje odlagališča, ko bo to nehalo obratovati, in izvajanje ustreznih ukrepov po zaprtju. Ministrstvo za okolje bo jamstvo lahko unovčilo, če bo ugotovilo, da se ukrepi niso izvajali. Predvsem zaradi zahtevanega finančnega jamstva, ki se meri v najmanj sto tisoč evrih, nekatera od 20 odlagališč sploh niso zaprosila za podaljšanje obratovanja. A vse zahteve glede odlagališč so bile znane že skoraj deset let, pa jih očitno večina ni jemala dovolj resno.
Zaradi zaprtja toliko odlagališč bodo iz številnih občin odpadke vozili na precej bolj oddaljena odlagališča, kar bo seveda po pričakovanjih občutno podražilo ceno odvoza, ponekod, vsaj na krajši rok, tudi za tri- do štirikrat. Na ministrstvu za okolje sicer pričakujejo, da bodo to podražitev omilili z uvedbo novega pravilnika o metodologiji izračunavanja cen komunalnih storitev, v katerem občinam nalagajo oblikovanje cen po načelu stimulacije zaradi ločenega zbiranja odpadkov. S povečano učinkovitostjo pri ločenem zbiranju odpadkov naj bi se količina komunalnih odpadkov, ki bi dejansko romala na odlagališče, ne pa v takšno ali drugačno predelavo in ponovno uporabo, bistveno zmanjšala. Torej bi se razdalja pri odvozu komunalnih odpadkov res povečala, hkrati pa bi se zaradi manj polnih zabojnikov za mešane komunalne odpadke precej zmanjšala pogostost odvoza.
Na ravni Evropske unije po podatkih iz leta 2007 na deponijah dejansko brez kakršnekoli obdelave konča le 42 odstotkov komunalnih odpadkov, v Sloveniji pa je ta delež še vedno več kot 65-odstoten. Za primerjavo - v Nemčiji je takih odpadkov le približno odstotek. Je pa seveda Slovenija precej bolj napredna od na primer Bolgarije, kjer so leta 2007 na deponije še vedno odvažali prav vse odpadke. To je tudi razlog, da je Evropska komisija Bolgarom za pet let podaljšala rok za zaprtje odlagališč, ki ne izpolnjujejo pogojev iz direktive. Po podatkih iz lanskega leta je sicer v 12 novejših članicah EU skupaj kar 1600 odlagališč, ki pogojev za nadaljnje obratovanje ne izpolnjujejo.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči