6. 8. 2009 | Mladina 31
Islandija proti EU
Ne po “hitri”, ampak po “krajši” poti
Potomci Vikingov, Islandci, doslej niso bili naklonjeni vstopu svoje države s 320.000 prebivalci v Evropsko unijo. Z zelo razvitimi finančnimi storitvami za bližnje države, močno razvito ribiško floto in naglo razvijajočim se turizmom so se bali, da bodo v EU izgubili prednosti, ki jim jih zagotavlja samostojnost. Po bankrotu islandskih bank zaradi svetovne finančne krize pa so se premislili in parlament je s triintridesetimi glasovi za in osemindvajsetimi proti ob dveh vzdržanih glasovih podprl predlog vlade socialnodemokratske premierke Johanne Sigurdardottir, da Islandija zaprosi za sprejetje v EU.
V primerjavi z zahodnobalkanskimi državami je Islandija seveda v prednosti, saj je že članica evropskega gospodarskega prostora, prevzela je že 75 odstotkov pravnega reda EU, ki ureja notranji trg, vključena je v schengenski sistem varovanja meja in velja za politično stabilno državo z visoko ravnijo demokracije in spoštovanja človekovih pravic.
Toda tudi za Islandijo proces usklajevanja še preostale zakonodaje z EU ne bo tekel povsem gladko. Najtrši oreh v pogajanjih bo ribištvo, ki zagotavlja z letnim ulovom 1,62 milijona rib 75 odstotkov njenega izvoza. Do zdaj je skrbno varovala svoje ribolovne meje, po vključitvi v EU pa bi se v njenih vodah lahko znašli tudi ribiči iz drugih držav. Zato si želi zagotoviti poseben status, kar je napovedal zunanji minister Ossur Skarphedinsson z besedami, da »teritorialne vode Islandije nikakor ne bodo popolnoma odprte za tuje ribiče«.
Ker je finančna kriza povzročila zlom islandskega bančnega sistema, v islandskih bankah pa je imelo denar med drugim tudi 200.000 britanskih in 120.000 nizozemskih državljanov, se bodo vlade vseh treh držav morale dogovoriti, kako bodo zdaj nacionalizirane islandske banke poravnale obveznosti do teh varčevalcev, saj sta jim vladi Velike Britanije in Nizozemske zagotovili varnost njihovega denarja. Dogovarjajo se, da bi Islandija v letih 2016 do 2025 Veliki Britaniji vrnila 2,6 in Nizozemski 1,3 milijarde evrov za poplačilo upnikov nacionalizirane islandske banke Icesave.
Kdaj bo Komisija EU pripravila mnenje o islandski prošnji, še ni jasno. »Jasno pa je,« pravi naš veleposlanik pri EU Iztok Senčar, »da ne gre za hitri tir«, ampak za normalno proceduro, ki pa tudi po besedah predsedujočega EU, švedskega zunanjega ministra Carla Bildta, ne bo »hitra«, bo pa vsekakor »krajša«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.