6. 8. 2009 | Mladina 31
Manj državnih proslav
Za zdaj le manj poskočno in skromneje
Proslava ob dnevu državnosti
© Borut Peterlin
Namesto pri vladi deluje koordinacijski odbor za državne proslave od letošnjega februarja pri ministrstvu za kulturo. Predseduje mu ministrica Majda Širca, njen namestnik je državni sekretar Stojan Pelko, člani pa so še vodja kabineta vlade Simona Dimic, direktorica urada za komuniciranje Veronika Stabej, šefinja protokola Ksenija Benedetti, obe s statusom vršilk dolžnosti, v njem pa so predstavniki še drugih institucij.
Odbor je že predlagal vladi, da bi letos zmanjšali število državnih proslav. O tem se sicer že dalj časa razpravlja, vendar je vlada odločila, da ostanejo leta 2009 vse predvidene državne proslave, pri zasnovi in izvedbi pa je treba poskrbeti za racionalizacijo stroškov. Zato bo vlada letos za proslave namenila le 680.000 evrov, to pa je v primerjavi z lani, ko je šlo iz državne blagajne, skupaj s stroški Trubarjevega leta, za proslave 1,13 milijona evrov, in z letom poprej, ko je bilo porabljenih 992.000 evrov, znaten prihranek.
Sicer pa je Širčeva že ob sprejemanju letošnjega koledarja proslav omenila tudi radikalne predloge, kar zadeva omejitev števila državnih proslav. Po enem izmed njih naj bi takšen status dobile le proslave ob kulturnem prazniku, dnevu državnosti in dnevu samostojnosti. Tako pa bo letos še po starem in poleg tistih proslav, ki so za nami, bo 15. septembra še praznovanje ob obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, 31. oktobra dan reformacije, 23. novembra dan Rudolfa Maistra, 26. decembra dan samostojnosti in enotnosti in kaj kmalu, 17. avgusta, se bomo s proslavo spomnili združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Če se bodo odločili zmanjšati število državnih proslav, zgodilo naj bi se oktobra, odločitev zagotovo ne bo sprejeta z navdušenjem, saj je težko oblikovati merila za opustitev posamezne proslave. Iz ministrstva za kulturo so sicer sporočili, da je »osnova za določanje proslav, ki pa gotovo ni edina, Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji«, kljub temu pa bodo avtorji sprememb deležni ostrih kritik zaradi vsebinskega konteksta vsake proslave.
Če drži neuradni podatek, da leta 2010 ne bi bilo več državne proslave za dan reformacije in dan Rudolfa Maistra, bodo nasprotniki ukinitve našli kopico utemeljenih kulturnopolitičnih, pa tudi politikantskih razlogov za ohranitev teh dveh proslav. Dobro je le, da letos ob državnih praznikih ne bo več dela prostega dne, saj bodo vsi v soboto ali nedeljo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.