Strašna nova gripa

V Sloveniji za pljučnico vsako leto zboli več tisoč ljudi, umre pa jih v povprečju med petsto in tisoč. A o tem v medijih ne boste zasledili niti besedice. Zakaj se torej novi gripi namenja toliko pozornosti, če vemo, da so simptomi identični tistim pri običajni sezonski gripi, nič višja pa ni niti smrtnost? Pri običajni gripi umre eden na tisoč obolelih, pri novi gripi pa eden do 3,5 na tisoč obolelih, pri čemer so v to všteti tudi podatki iz Mehike, ki so nezanesljivi, zato strokovnjaki sklepajo, da je smrtnost pri novi gripi verjetno še nižja, po nekaterih podatkih celo nižja kot pri običajni gripi. Gre za človeško nagnjenost k pretiravanju, interes velikih farmacevtskih družb, ki naivnost ljudi izkoriščajo za kovanje milijardnih dobič-kov, ali celo za globalno zaroto, katere cilj je drastično zreducirati svetovno prebivalstvo in se tako lažje dokopati do naravnih virov?
Teorije zarote o umetno povzročeni pandemiji gripe, s katero naj bi pod taktirko mednarodne kriminalne združbe izvedli množični genocid, so sicer zanimivo branje, a so praviloma podprte s tako trhlimi dokazi, da jih ni mogoče nekritično povzemati. Kar človeštvo v tem trenutku potrebuje, ni znanstvena fantastika, ampak nasveti, kako ravnati, da se ne okužimo, in kaj storiti, da potem, ko smo že zboleli, virusa ne širimo.
Čeprav nova gripa ni nič bolj ubijalska od običajne sezonske gripe, je treba vedeti, da se širi veliko hitreje. V dobrih treh mesecih se je z novim virusom gripe okužilo že več kot 160 tisoč ljudi po svetu, umrlo pa jih je že več kot tisoč sto. Ker nekateri zaradi blagega poteka bolezni ne poiščejo zdravniške pomoči ali celo mislijo, da gre za običajen prehlad, je dejansko število okuženih verjetno še precej višje od uradnih številk. Znano je, da je smrtnost pri eboli stoodstotna, se pravi, da umre vsak, ki se okuži, toda ker je število obolelih nizko, nihče ne dela panike. Pri gripi pa je situacija drugačna. Če se bo širila tako hitro kot do zdaj, bo absolutna številka obolelih visoka, to pa pomeni, da bo kljub nizkemu deležu smrtnosti visoka tudi absolutna številka umrlih. Poleg tega je treba vedeti, da so virusi influence nepredvidljivi in da lahko mutirajo v agresivnejšo obliko. »Še posebej hudo bi bilo, če bi se povezal z virusom ptičje gripe tako, da prenos ne bi bil samo kapljičen, ampak po zraku,« pravi prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Res je sicer, da je virus ptičje gripe pred leti okužil malo ljudi, toda umrljivost je bila visoka, saj je umrlo kar 60 odstotkov obolelih.
Kakšen bo prihodnji razvoj dogodkov, ni mogoče napovedati. Če bi se uresničile projekcije Svetovne zdravstvene organizacije o najhujšem možnem poteku pandemije, bi za novo gripo v naslednjih dveh letih lahko zboleli dve milijardi ljudi po svetu. Za Slovenijo bi to pomenilo vsaj pol milijona obolelih, 25.000 bi jih bilo pregledanih v službi nujne medicinske pomoči, 2750 bi bilo hospitaliziranih, 1850 pa bi jih umrlo. Če bi novi virus gripe mutiral v bolj virulentno obliko, bi bil to poleg vseh drugih posledic tudi hud udarec že tako izčrpani globalni ekonomiji, ki si še ni opomogla od finančne in gospodarske krize. Svetovna banka je pred leti ocenila, da bi pandemija gripe po najbolj črnem scenariju na globalni ravni povzročila 4,8-odstotni padec BDP, skupni stroški recesije pa bi znašali dobre tri bilijone dolarjev.
Znanstveniki pravijo, da se pandemija gripe širi v valovih, pri čemer je dolžina vsakega vala šest do osem tednov. Drugi val se navadno pojavi v treh do devetih mesecih od začetnega in lahko povzroči višjo smrtnost. Možno je torej, da bo drugi val, ki ga v Evropi pričakujemo v zimskih mesecih, veliko hujši. To se je zgodilo tudi po prvi svetovni vojni, ko je kosila španska gripa. Prvi val je udaril poleti, zapisi kažejo, da zaradi velikega števila obolelih ni bilo mogoče pobrati niti pridelkov na poljih. Temu je pozimi sledil drugi, bolj katastrofalen val. Ker je možno, da bo tudi tokrat število okuženih naraslo jeseni, ko so dnevi hladnejši in se ljudje pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, stiki med nami pa so bolj neposredni, se države pospešeno pripravljajo na vse možne scenarije, tudi na najbolj črnega. To pa seveda še ne pomeni, da se bo najbolj črn scenarij tudi dejansko uresničil. Upanje vzbujajo novice iz Avstralije in Nove Zelandije, kjer je trenutno zima, pa nova gripa kljub temu ni katastrofalna.
Večjo skrb zbujajo informacije, da po svetu odkrivajo čedalje več primerov odpornosti proti zdravilu tamiflu, ki se je doslej izkazalo kot najučinkovitejše pri zdravljenju obolelih z novo gripo. Primere odpornosti so doslej odkrili v Kanadi, na Danskem, v Hong Kongu in na Japonskem, pred dnevi pa tudi v ameriški zvezni državi Teksas, tik ob meji z Mehiko. Strokovnjaki svarijo, da se odpornost proti tamifluju najverjetneje pojavlja zaradi prevelike uporabe tega zdravila. V ZDA tamiflu sicer prodajajo le na recept, medtem ko je v Mehiki in Kanadi v prosti prodaji in ga ljudje vzamejo že ob prvem kihanju. »Imamo neverjetno srečo, da je ta virus tako občutljiv na zdravilo oseltamivir, ki ga poznamo pod tovarniškim imenom tamiflu. Številni podtipi virusa influence so nanj namreč odporni. Ker je virus influence zelo spremenljiv, obstaja nevarnost odpornosti proti oseltamivirju, zato je pomembno, da čim prej pridemo do cepiva,« pravi dr. Tomažič in dodaja: »Cepivo je najučinkovitejši ukrep. Zelo pomembno je, da se cepi čim več ljudi, ker se s tem prepreči širjenje virusa.«
Ker bo količina cepiva omejena, mu znanstveniki nameravajo dodati imunski spodbujevalec skvalen, ki v imunskem sistemu izboljšuje produkcijo protiteles. Tako bo mogoče precepiti večje število ljudi kot sicer. Toda ker gre za manj preizkušen imunski spodbujevalec, se cepivo vsaj v začetku ne bo smelo predpisovati otrokom, mlajšim od 18 let.

Kdo je v nevarnosti

Dokler cepivo še ni na voljo (prva pošiljka naj bi v Slovenijo prišla v začetku oktobra), je previdnost toliko pomembnejša. Čeprav okužba z novim virusom gripe pri večini poteka blago, obstajajo tudi težji primeri. Angleži so ugotovili, da približno odstotek obolelih potrebuje bolnišnično oskrbo, od tega jih gre petina v intenzivno nego. Najhujši potek bolezni je pri otrocih pod petim letom starosti in pri odraslih nad 65. letom starosti ter pri bolnikih z astmo ali pljučnim emfizemom, pri nosečnicah ter pri prekomerno debelih z indeksom telesne mase 30 ali 40. Med obolelimi z najhujšim potekom bolezni za zdaj zanimivo še ni okuženih z virusom HIV in obolelih za aidsom, a se bo to najbrž spremenilo.
Podatki kažejo, da se je obolelim z najtežjim potekom bolezni stanje hitro poslabšalo. Po 12 do 36 urah se je že tako poslabšalo, da so morali v bolnišnico. Dvanajst ur po hospitalizaciji so morali v intenzivno enoto, vsi pa so imeli prve tri dni nizko koncentracijo kisika v krvi. V povprečju so bili v intenzivni negi dva tedna, ves ta čas pa so bili priključeni na umetna pljuča. Pri tistih, ki so umrli, je smrt povzročila pljučnica ali pa sekundarna bakterijska okužba, pogosto s stafilokoki ali kakšnimi bolnišničnimi okužbami. V Sloveniji je bilo do 4. avgusta potrjenih 150 primerov okužbe z novim virusom gripe, pri vseh pa je bolezen potekala blago. V tem pogledu smo precej na boljšem kot nekatere druge države, na primer Anglija, kjer je število okuženih bistveno večje, pa tudi potek bolezni je pri nekaterih hujši.
Svetovna statistika razkriva, da za novo gripo najpogosteje obolevajo mladi med desetim in 19. letom starosti. Sledi jim skupina od 20. do 29. leta starosti, na tretjem mestu so otroci do desetega leta, sledijo pa jim odrasli nad 59. letom, pri čemer je pri njih obolevnost vsaj za zdaj redka. Popolnoma drugačen je vrstni red najbolj ogroženih. Tu so namreč na prvem mestu otroci do petega leta in odrasli nad 65. letom starosti. Tako kot pri običajni sezonski gripi so tudi pri novi gripi najbolj problematični prenašalci otroci, saj hitro pridejo v stik z virusom, nato pa virus dolgo časa izločajo, lahko tudi mesec dni. Če so blizu bolnika, ki ima presajen organ, so zanj zelo nevarni. »Tudi pri običajni sezonski gripi so otroci rezervoar za virus, ker so dovzetnejši. Nimajo še protiteles, z virusom pridejo v stik prvič in njihov imunski sistem še ni pripravljen. Starejši pa so že velikokrat šli skozi razne epidemije in so torej bolj prekuženi,« pravi dr. Tomažič.
Znano je, da se virus gripe s človeka na človeka širi prek kužnih kapljic, ki nastajajo ob glasnem govorjenju, kihanju in kašljanju. Ob kašljanju kužne kapljice, ki se širijo z bolnika, dosežejo ustnice, nosno sluznico in očesno veznico osebe, ki je v bolnikovi bližini. Kužne kapljice sicer ne sežejo več kot meter od bolnika, padejo pa na predmete, ki so v okolici in jih onesnažijo. Najbolj kužni predmeti so kljuke, pulti na javnih krajih, ograje, gumbi v dvigalu in avtobusu, jedilni pribor, računalniška tipkovnica, pisala in zlasti denar. Virus influence na zunanjih površinah preživi različno dolgo glede na vrsto površine, temperaturo, vlažnost okolja, obsevanje z UV-žarki, kislost okolja, pa tudi glede na količino virusa in sluzi. Lahko propade že v nekaj urah ali šele po več dneh. Izsledki ene od raziskav kažejo, da je na bankovcih virus influence preživel vsaj nekaj dni. Če so na površino bankovcev nanesli visoke koncentracije virusa skupaj s sluzjo, je virus influence A H3N2 in B preživel celo več kot dva tedna, vendar se je koncentracija virusa na bankovcih naglo zmanjševala. Že predhodne raziskave so pokazale, da virus influence preživi precej dlje v zunanjem okolju, če je površina, kamor ga nanesemo, brez drobnih luknjic. Na poroznih, luknjičastih površinah, kot sta na primer papir in tkanina, je preživetje virusa influence bistveno krajše, in sicer od osem do dvanajst ur. Okolje, ki je onesnaženo z izločki dihal bolnika, je vir okužbe z virusom influence. Virus namreč z onesnaženih površin zanesemo na svoje roke. Čeprav je preživetje virusa na rokah kratko, le nekaj minut, ga lahko v tem kratkem času, če smo nepazljivi, hitro prenesemo na ustnice, nosno sluznico in na očesno veznico. Zato je res izjemno pomembno pogosto umivanje rok z vodo in milom ali razkuževanje z alkoholnimi robčki, pa tudi prezračevanje prostorov, zdravo življenje in razkuževanje površin, še zlasti če imamo doma bolnika. »Tisti, ki so naspani, zadovoljni ter fizično in psihično v dobri kondiciji, bodo za gripo zbolevali manj,« pravi dr. Tomažič. Osebi, ki ima znake bolezni, se brez zaščitnih sredstev ne smemo približati na manj kot meter. Ko kihnemo ali zakašljamo, si moramo usta in nos prekriti s papirnatim robč-kom, ki ga takoj po uporabi varno odvržemo v najbližji koš. Če papirnatega robčka nimamo, lahko kihnemo ali zakašljamo v zgornji del rokava. Izogibati se moramo slabi navadi, da se z rokami dotikamo ustnic, si mencamo oči ali si vrtamo po nosu. »Pomembno je, da se bolniku izogibamo oziroma smo v stiku z njim čim krajši čas, pri čemer smo od njega oddaljeni vsaj en meter.« To tudi pomeni, da ne hodimo na množičneje obiskane prireditve, na primer v kino ali na koncerte, če pa že, potem se v množici, na primer na banki ali pošti, zadržujemo čim krajši čas. Čeprav stroka ne priporoča splošnega nošenja mask (ker večina ljudi maske ne zna pravilno uporabljati), Tomažič poudarja, da je pri skrbi za bolnika nujna. Kako jo torej pravilno uporabljati? »Damo jo čez usta in nos, tesno ob obrazu, da je čim manj lukenj. Ko jo nosimo, se je ne smemo dotikati, ker je kužna. Če se je slučajno dotaknemo, si moramo roke takoj umiti. Ko je vlažna, je to znak, da ni več uporabna in da jo moramo zavreči. Ne smemo ravnati po gorenjsko, se pravi, da bi jo posušili in nato znova uporabili. Snamemo jo tako, da jo primemo pri ušesu za elastiko, ne pa tako, da se je dotikamo spredaj. Ker večina doma nima kirurške maske, lahko namesto nje uporablja tudi masko iz blaga. Če gremo k zdravniku, si pred usta damo robček, da ne kašljamo v druge.«
Če zbolimo, ostanemo doma, svojce in prijatelje pa obvestimo, da nas ne obiskujejo. Nos in usta si pokrijemo z masko, od zdravih pa smo oddaljeni vsaj en meter. Poleg tega odpiramo okna, da se prostor prezrači in da se zmanjša koncentracija virusa. Veliko moramo počivati, jemati paracetamol in piti tople napitke. Če je urin temen, pomeni, da smo pili premalo. »Če za gripo zboli otrok pod 18. letom starosti, ne sme jemati aspirina. To velja za vsa vročinska stanja, še posebej pa za gripo, ker je dokazano, da lahko pride do Reyevega sindroma. Če mora otrok zaradi kakršnekoli druge bolezni jemati aspirin, na primer, da ima revmatično mrzlico, se je takrat, ko zboli za gripo, o jemanju aspirina treba posvetovati z zdravnikom. Odrasla oseba mora ostati doma od sedem do deset dni, otroci pa 21 dni. Zelo pomembno je tudi vedeti, da tamifluja ne dajemo otrokom pod enim letom starosti. Tudi antibiotikov nima smisla jemati kar tako, saj nam zaradi tega ne bo nič boljše,« pravi dr. Tomažič.

Kdaj k zdravniku

Kdaj naj zdravnika obišče odrasla oseba? Če imamo vročino, nižjo od 38 stopinj, zamašen nos in bolečine v žrelu, je to navaden prehlad, zato zdravnika ni treba klicati. Če pa imamo vročino, višjo od 38 stopinj, suho kašljamo, imamo bolečine v mišicah in kosteh, glavobol, zamašen nos, bolečine v žrelu in se slabo počutimo, ostanemo doma in zdravnika pokličemo po telefonu. Povemo mu znake, on pa se odloči, ali moramo dobiti tamiflu. Če je le mogoče, naj gre po zdravilo sorodnik ali prijatelj. K zdravniku moramo, če imamo vse zgoraj naštete simptome, hkrati pa že v mirovanju ali pri minimalnem naporu težko dihamo, imamo bolečine v prsnem košu, pri dihanju piskamo, izkašljujemo gnoj ali kri, smo bolj zaspani, zmedeni in dezorientirani, ali pa nam je že bolje, nato pa znova dobimo vročino, ali če imamo vročino prek 38 stopinj še po petih dneh bolezni. Možno je namreč, da imamo pljučnico, ki jo povzroča sam virus gripe, ali pa je prišlo do bakterijske okužbe.
Kaj pa, ko zboli otrok? Če gre za otroka od šestega do 18. leta starosti, ki ima vročino, višjo od 38 stopinj, poleg tega pa suho kašlja, ima bolečine v mišicah in kosteh, glavobol, se slabo počuti, ima zamašen nos in bolečine v žrelu, naj ostane doma, počiva, pije veliko tekočine in jemlje paracetamol. Ne sme jemati aspirina in antibiotika, lahko pa mu damo sredstvo proti kašlju ter fiziološko raztopino v nos, da bo ta bolj prehoden. In seveda: naučiti ga je treba umivati roke in pravilno kašljati, torej da zna uporabljati robček ali masko. K zdravniku ga peljemo, če težko diha, mu pri dihanju piska, ima vročino, višjo od 39 stopinj, če joka več kot štiri ure, če ga težko zbudimo, je neobičajno tih in neodziven.
Še posebej pomembno je vedeti, kako ravnati, če zboli novorojenček ali otrok do šestega leta starosti. Če ima vročino, višjo od 38 stopinj, težko diha, ima modre ustnice, je mlahav, se težko premika, če ga težko zbudite, je neobičajno miren ali neodziven, ima otrdel vrat, se težko premika, je zmeden, ima krče ali en sam krč in v dvanajstih urah nima mokre plenice (se pravi, da toliko časa ni uriniral), ga je treba takoj peljati na urgenco.
Če otrok od šestih mesecev do treh let starosti vseh teh znakov nima, kljub temu pa težko diha in ima vročino, višjo od 39 stopinj v zadnjiku ali višjo od 38 stopinj pod pazduho, ga moramo peljati k zdravniku, vendar ni treba, da ga peljemo na urgenco. Če ima otrok med tretjim in šestim letom vročino višjo od 39,4 stopinje v zadnjiku, višjo od 38,8 stopinje v ušesu ali višjo od 38,4 stopinje pod pazduho, ves čas joka, je vznemirjen, zelo zaspan, se ne zanima več za igrače in ima zvišano telesno temperaturo več kot pet dni, zaužije manj kot polovico običajne tekočine ali ne mokri vsaj vsakih šest ur, ko je zbujen ali pa ima mokre plenice manj kot štirikrat v 24 urah, bruha ali bruha več kot štiri ure ali ima hudo drisko, ga moramo peljati k zdravniku. Če ima otrok neko kronično bolezen, na primer sladkorno, rakavo bolezen in je na citostatikih ali bioloških zdravilih, ali če mora zaradi neke bolezni jemati imunosupresivna zdravila, če ima prirojeno imunsko okvaro ali pa mora zaradi bolezni jemati aspirin, za nasvet pokličemo zdravnika. Otroku se vročina zbija s paracetamolom. Tamiflu mu lahko damo le, če je starejši od enega leta, pri čemer se zdravilo odmerja glede na otrokovo telesno težo. Pomembno je tudi, da ga oblečemo v zračno oblačilo, da ima soba dvajset stopinj, da mu takrat, ko je buden, dajemo hladne napitke (ne pa tudi hladnih kopeli), da ga naučimo pravilno kašljati in da si umiva roke oziroma da mu jih umivamo, če je sam za to še premajhen.