6. 8. 2009 | Mladina 31 | Politika
Desnica zgradila cerkev, levica džamije noče?
Je vlada protizakonito sofinancirala pravoslavno cerkev ali finančno pomoč protizakonito odrekla islamski skupnosti?
Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus na januarskem obisku pri premieru Borutu Pahorju
© Miha Fras
Ko je vlada pred časom sestavila drugi in hkrati zadnji rebalans proračuna za letos, je postalo jasno, da vlada za zdaj islamski verski skupnosti ne bo pomagala pri projektu gradnje islamskega verskega in kulturnega centra, kot je to storila Janševa vlada pri gradnji pravoslavnega kulturno-pastoralnega centra. In kot to že desetletja počnejo vlade pri gradnjah, obnovah in rekonstrukcijah rimskokatoliških verskih objektov ...
Zakaj tokrat ne? V javnosti se kot pojasnilo k tej odločitvi pojavlja samo en razlog: pogodbeno sofinanciranje gradnje verskih objektov naj bi bilo brez ustrezne pravne podlage. Takšno je namreč načelno pravno mnenje vladne službe za zakonodajo z dne 3. julija 2008, ki je bilo spisano v času, ko se je prejšnja vlada odločila sofinancirati gradnjo pravoslavnega župnišča v Ljubljani v višini pol milijona evrov. »Služba meni, da bi bila takšna dodelitev sporna z vidika Zakona o javnih financah. Po mnenju službe bi namreč navedena sredstva pomenila pomoč države v smislu drugega odstavka 53. člena navedenega zakona, po kateri se tovrstne pomoči dodeljujejo na podlagi javnega razpisa ...« piše v mnenju, na katerega se danes sklicujejo na generalnem sekretariatu. Točneje, nanj se sklicuje predvsem generalni sekretar Milan M. Cvikl, ki je z dopusta prek sekretariata sporočil, da je vse o zadevi že povedal.
Cvikl je pravzaprav doslej povedal zgolj to, da se sklicuje na leto dni staro nezavezujoče mnenje vladne službe za zakonodajo, ki je bilo pisano za drug primer vladnega sofinanciranja druge verske skupnosti in drugega objekta. Problem je v tem, da mnenje zdaj preprečuje finančno pomoč zgolj muslimanom, ki so po podatkih zadnjega popisa prebivalstva po velikosti druga največja verska skupnost. Janševa vlada je, kot smo že zapisali, omenjeno mnenje ignorirala in pravoslavcem finančno pomagala s pol milijona evrov. Za rimskokatoliško cerkev pravno mnenje ne velja, saj ta državni denar za verske objekte dobi po drugih kanalih. Množica več kot 3000 njihovih verskih objektov je namreč zaščitena z zakonom o varstvu kulturne dediščine in so obravnavani kot spomeniki kulturne dediščine. In izdatno sofinancirani iz proračuna kulturnega ministrstva, letno med 1,5 in 2 milijona evrov. Poleg tega država skupaj rimskokatoliški cerkvi na leto nameni več kot 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev ...
Dvojna merila
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.