6. 8. 2009 | Mladina 31 | Politika
Konec nekega obdobja
Kaj prinašajo predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih
Mengeško polje - taka pozidava najboljših kmetijskih zemljišč odslej ne bo mogoča ali pa bo vsaj mnogo bolj otežena
© Borut Krajnc
Slovenija je glede zagotavljanja prehranske varnosti s pomočjo lastnih kmetijskih zemljišč skoraj povsem na repu Evropske unije. Po količini kmetijskih obdelovalnih površin, torej njiv in vrtov, smo glede na celotno površino države na 25. mestu v EU, saj te obsegajo le 8,8 odstotka države, evropsko povprečje pa znaša kar trikrat več, 25,9 odstotka. Problematika toliko bolj zbuja skrb zaradi negativnega trenda, saj smo med letoma 2002 in 2007 zaradi pozidave in urbanizacije v povprečju izgubili 7 hektarjev kmetijskih zemljišč na dan. Slovenija danes premore le približno 900 m2 obdelovalnih površin na prebivalca, kar je več kot trikrat premalo glede na površine, ki bi jih po grobi oceni potrebovali za zagotovitev potrebnih količin hrane. Možnost samo-oskrbe pri različnih rastlinskih proizvodih tako pri nas znaša največ 70 odstotkov, pa tudi manj kot 35 odstotkov. O ogroženi prehranski varnosti smo v Mladini nedavno že pisali in minister za kmetijstvo Milan Pogačnik nam je takrat zagotovil, da so spremembe zakonodaje, ki naj bi trend obrnile, že v pripravi. No, konec prejšnjega meseca je ministrstvo na svoji spletni strani objavilo osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih.
Zakon med drugim določa, da je treba pri prostorskem načrtovanju za pozidovanje izbirati območja, ki najmanj posegajo v kmetijska zemljišča, ko pa se to vendarle zgodi, mora občina ali drugi zainteresirani investitor zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. V primeru, ko tudi to ni možno, pa osnutek novele zakona predvideva povečanje načrtovane investicije za vrednost izgubljenega proizvodnega potenciala pozidanih kmetijskih zemljišč. To finančno nadomestilo, ki bo moralo biti vplačano pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, bo romalo na posebno proračunsko postavko, iz katere bo šel denar izključno za izboljšanje upravljanja drugih kmetijskih zemljišč. Kot pojasnjuje Marta Hrustel Majcen, vodja sektorja za sonaravno kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, bo morala biti odškodnina za izgubljena kmetijska zemljišča »tako visoka, da bo od tega odvračala«. Znan je primer iz nemške zvezne dežele Baden-Württemberg, tam pozidava enega hektarja kmetijskih zemljišč investitorja stane 50 tisoč evrov. »Moramo pa vedeti, da je v Nemčiji kmetijskih zemljišč več, pri nas pa je resurs bolj omejen. Tako da ne računamo, da bi bila številka nižja od nemške,« poudarja Hrustel Majcnova.
Med zanimivejšimi predlaganimi spremembami zakona je tudi določilo, ki bo kmetijski inšpekciji omogočilo izdajo odločbe, po kateri bo kmetijsko zemljišče, če lastnik kljub predhodnim opozorilom z njim ne bo ravnal kot dober gospodar, prešlo v začasno upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki naj bi poskrbel, da bo spet služilo svojemu namenu. Pomembna novost je tudi v tem, da bi bili po spremenjenem zakonu mnenja in smernice kmetijskega ministrstva v procesu prostorskega načrtovanja zavezujoči. »To je v zakonu novost, čeprav se v praksi izvaja že zdaj. S tem želimo jasno zapisati, da to ni zgolj priporočilo, temveč obveznost, ki jo mora vsakdo spoštovati,« razlaga Hrustel Majcnova. S spremembo zakona naj bi prav tako preprečili špekulacije pri kupovanju kmetijskih zemljišč, saj jih kupec ne bi smel prodati najmanj 10 let po nakupu. Kupovanja zemljišč, ki bi jih nato po hitrem postopku spremenili v zazidljiva in prodali po nekajkratni ceni, naj tako vsaj v večini primerov ne bi bilo več.
Preveč razdrobljeni
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.