6. 8. 2009 | Mladina 31 | Svet
Brez novih idej
Govori novega generalnega sekretarja Nata potrjujejo, da zavezništvo nima prave predstave, kaj storiti v Afganistanu
Nato je prvega avgusta dobil novega generalnega sekretarja, 56-letnega danskega politika Andersa Fogha Rasmussena, ki je bil od leta 2001 pa do letos predsednik danske vlade. Med drugim je kot premier odločno podprl Bushevo zgrešeno invazijo na Irak. V novi službi ga čaka ogromno dela. Kot je povedal sam, »sta v Afganistanu moč in relevantnost Nata na kritični preizkušnji«, ob tem pa je še nagovoril talibane (kar pač priča o njihovi moči ter relevantnosti), naj njegovih besed ne izkoriščajo v propagandne namene. Nato namreč ne bo pobegnil iz Afganistana, ampak bo tam ostal, dokler svoje naloge ne bo opravil do konca.
Toda zakaj bi talibani izkoriščali besede generalnega sekretarja Nata? Za svojo propagando lahko uporabijo tudi druge njegove poteze. Rasmussen je namreč tisti politik, ki je javno in večkrat »v imenu svobode govora« podprl karikature preroka Mohameda, ki jih je leta 2005 objavil danski časnik Jyllands-Posten. Sledili so protesti in velike težave za Dansko in njeno zunanjo politiko.
Tudi zato je bilo njegovo kandidiranje za položaj generalnega sekretarja Nata že od samega začetka kontroverzno. Prvenstveno so mu nasprotovali turški voditelji, ker naj bi z njegovim imenovanjem Nato v tem ključnem trenutku zašel iz svoje smeri »pridobivanja muslimanskih src v Afganistanu in Pakistanu«. V Ankari mu še zamerijo, ker je kot danski premier nasprotoval vstopu Turčije v Evropsko unijo. Toda v ospredje so ves čas postavljali Mohamedove karikature, pa čeprav je Turčija sicer sekularna država, glavni branik njene sekularnosti pa prav vojska.
Zakaj pa so mu potem nasprotovali? Šlo je za politično igro 'dam-daš'. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je, da bi njegova država podprla Rasmussena, pred meseci zahteval naslednje: zaprtje kurdske televizijske postaje Roj TV na Danskem, imenovanje Turka za osebnega Rasmussenovega svetovalca in postavitev turških generalov na visoke položaje znotraj poveljniške verige Nata.
Izjemno sporna je seveda prva zahteva. Ankara si že leta prizadeva za zaprtje postaje Roj TV, češ da je slednja povezana s terorizmom, natančneje z gverilsko organizacijo Kurdska delavska stranka. Če bi bila Roj TV res aktivno vpletena v terorizem (financiranje terorističnih akcij in rekrutacija ljudi zanje), bi jo po vsej verjetnosti Danci sami zaprli že zdavnaj. Trditi, da je Roj TV vpletena v terorizem, je pravzaprav sprenevedanje. Ankaro dejansko moti, da Roj TV, kot tudi druge kurdske televizijske postaje po svetu, zastopa nacionalne težnje 28-milijonskega kurdskega naroda po vzpostavitvi svoje države - Kurdistana. In kaj je storil Rasmussen? Je opozoril Turčijo na njen teror, ki ga že desetletja izvaja nad Kurdi? Ne. Raje je v Ankaro marca poslal dva državna tožilca in ob tem dejal: »Če bo dokazano, da je Roj TV vpletena v teroristične aktivnosti, bomo storili vse, kar lahko, da to televizijsko postajo zapremo.« Preiskava zoper njo še poteka.
Nov človek, stara dilema
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.