6. 8. 2009 | Mladina 31 | Politika
(Ne)pomirjeni duhovi na Koroškem
Evropsko državljansko nagrado je prejela skupina predstavnikov koroških skupnosti, ki se še pred nekaj leti niso zmogli usesti za isto mizo
Knjiga dialogov med koroškim Slovencem Sturmom in avstrijskim nacionalistom Feldnerjem (izšla je samo v nemškem jeziku)
Na avstrijskem Koroškem še vedno močno odmeva podelitev evropske nagrade članom koroške konsenzne skupine, ki se zavzema za uveljavljanje manjšinske zaščitne politike s kompromisi. Gre za evropsko državljansko nagrado, ki jo letos prvič podeljuje evropski parlament posameznikom ali organizacijam, ki se zavzemajo za »boljše medsebojno razumevanje in večjo integracijo prebivalcev članic EU«.
Tokrat jo je dobilo 37 posameznikov in organizacij iz 15 držav. Koroško konsenzno skupino je predlagal avstrijski poslanec iz socialdemokratske stranke (SPÖ) v Evropskem parlamentu Wolfgang Bulfon. Dobila sta jo predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik, z nemško govoreče strani pa predsednik znane brambovske organizacije, koroškega Heimatdiensta (KHD) Josef Feldner, nekdanji glavni urednik vodilnega časnika na avstrijskem Koroškem Kleine Zeitung Heinz Stritzl in kontroverzni graški zgodovinar Stefan Karner.
Gre za zanimivo druščino, ki se še pred nekaj leti ni zmogla usesti za isto mizo, in zato mnogim na Koroškem ne gre v glavo, kaj lahko najdeta skupnega predsednik krovne levičarske organizacije koroških Slovencev Marjan Sturm in Josef Feldner, že pregovorno znani desno-nacionalistični prvak nemškega koroškega življa. Toda možakarja sta leta 2007 izdala celo dialoško knjigo Kärtner neu denken (Na novo razmisliti o Koroški) s podnaslovom Nasprotnika v dialogu, predgovor pa je napisal predsednik avstrijske republike Heinz Fischer. Njuna srečanja in skupni premisleki o Koroški so se začeli po konferenci konsenza leta 2005, ki jo je organiziral tedanji avstrijski kancler Wolfgang Schüssel. Na njej so razpravljali o udejanjanju ustavne razsodbe in postavitvi 158 dvojezičnih tabel na južnem Koroškem z možnostjo tako imenovane odprte klavzule, kar je takrat, na veliko začudenje mnogih, podprl tudi tedanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, vendar predlog ni zagledal luči sveta, ker mu je nasprotoval tedanji koroški deželni glavar Jörg Haider.
Seveda sta Sturm in Feldner, kot prvaka v zgodovini povsem nasprotujočih si političnih opcij, zaradi skupnih korakov na poti konsenza, sprejeta v svojih političnih in nacionalnih okoljih z dokajšnjim nezaupanjem. Sturma obkladajo z nemčurjem, izdajalcem, sam pa presoja spremembe v Heimatdienstu takole: »Ta organizacija je v prejšnjih desetletjih igrala zelo negativno vlogo v odnosu do manjšine, vendar so se v zadnjih letih spremenili ... Mi pač moramo voditi politiko sprave na Koroškem, vendar to ne pomeni, da se odpovedujemo najboljšim rešitvam za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti, ampak pravimo, da lahko to dosežemo tudi brez konfliktov.« Sturm, kot zagovornik sprave, se zato upira »politiki segregacije, ki se jo gredo nekateri, ker je to napačna pot in najbolj škodi Slovencem«.
V vseh organizacijah Slovencev na Koroškem pa so kot neverjetno sprejeli Feldnerjevo »spreobrnitev«, saj je bil od leta 1972 med najbolj glasnimi in ostrimi nasprotniki uveljavljanja ustavnih pravic Slovencev. Leta 1972 je sodeloval pri takratnem »ortstafelsturmu«, ki je najbolj, tudi fizično, preganjal Slovence, njegov Heimatdienst pa še danes velja za sivo eminenco vseh koroških nacionalističnih politikov in »diktira teze in drže v glavi«, pravi Nanti Olip, podpredsednik slovenske Enotne liste, ki ocenjuje delovanje konsenzne skupine za »zelo nevarno«. »To sem vedno primerjal z benečanskimi lutkami. Eno so obrazi, ki jih kažejo navzven, drugo so njihova dela, ki so ostala vseskozi ista in prej ali slej začnejo divjati po južno koroških vaseh.«
Vladimir Smrtnik, predsednik Enotne liste opozarja, da se Feldner ni nikdar opravičil zaradi brutalne asimilacijske politike na Koroškem, ki jo je usmerjal in vodil v minulih štiridesetih letih. Sicer pa je po njegovem tudi leta 1997 tedanji deželni glavar Christoph Zernatto povabil sprte koroške strani k podpisu nekakšne »Temeljne izjave«, z njo pa naj bi ustvarili bolj razumevajoče odnose na Koroškem. Za mizo so se znašli predstavniki levice in desne avstrijske nacionalistične politične opcije, partizani in pripadniki nemškega Wermachta, vendar se je pokazalo, da je »koroška politika iskala le možne oblike, kako se zmanevrirati iz 'rjave sence' in si pridobiti boljši, lepši videz v evropski javnosti,« piše Smrtnik na spletni strani svoje stranke. Takšnemu namenu naj bi služila tudi »Konsenzna skupina«. »Evropska nagrada sem ali tja ... pod črto je jasno, da od vsega tega hote ali nehote profitira le desna opcija znotraj skupine in v deželi. Zakaj? Ker se 'čisla' in 'lepša' imidž dežele, na drugi strani pa od prve razsodbe do danes, torej v devetih letih, ni uspelo postaviti niti ene dodatne table,« piše Smrtnik. In dodaja, da se morajo koroški Slovenci paziti pred »volkovi v ovčjem kožuhu«.
So se pa stvari zapletle tudi s podelitvijo nagrade. Podpredsednik evropskega parlamenta Miguel Angel Martinez, po rodu Španec, ki je nekaj let služboval na Dunaju, ni mogel, kot je bilo načrtovano, podeliti evropske državljanske nagrade v deželnem zboru avstrijske Koroške. Njegov predsednik Josef Lobnig, sicer član Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ), je namreč menil, da takšna prireditev ni v »javnem interesu«. Martinez je moral nato v Podklošter na podelitev nagrade. Predsednica avstrijskega parlamenta Barbare Prammer pa je ob čestitki opozorila, da je »treba uresničiti Državno pogodbo, obveznosti, ki izhajajo iz nje, je treba izpolniti«.
Seveda pa je Dunaj neka popolnoma druga zgodba. Zdi se, da tudi sami Korošci pogosto ne vedo, pri čem so. Tukaj so še stare hipoteke. Posledice plebiscita in strahu pred tujci. A problem je tudi v tem, da odpiranja dežele v demokratično sobivanje na Dunaju ne spodbujajo ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.