27. 8. 2009 | Mladina 34
”Globalizacija” avtorskih pravic
Googlov »udar« po avtorjih
Miha Mazzini se s predlagano poravnavo Googla strinja
© Borut Peterlin
Ko je Google leta 2005 zagnal megalomanski projekt digitalizacije knjig - ta trenutek naj bi jih bilo na portalu http://books.google.com/ že okrog sedem milijonov v štiridesetih jezikih, tudi v slovenščini -, je povzročil vročo kri med avtorji in založniki, saj je zanemaril avtorske pravice. Brez soglasja avtorjev je knjige digitaliziral in postavil na ogled v svoji aplikaciji Google Book Search. Ker so ameriški avtorji in založniki vložili skupinsko tožbo proti Googlu, je oktobra lani privolil v poravnavo tudi za nazaj. Po tem dogovoru, ki ga mora 7. oktobra potrditi še pristojno ameriško sodišče, »bo Google imel pravico skenirati z avtorskimi pravicami zaščitene knjige in priloge v ZDA in vzdrževati elektronsko zbirko podatkov knjig. Za razprodane knjige bo lahko Google - če bodo tako dovolili lastniki pravic za knjige, ki se tiskajo - prodajal dostop do posameznih knjig in naročnine, oglaševal na straneh, namenjenih knjigi, in uporabljal knjige v druge komercialne namene. Glede na njihovo uporabo pa lahko imetnik pravic vedno spremeni navodila. Google bo na podlagi registra pravic iz knjig, ki se sestavi pri poravnavi, imetniku pravic plačal 63 odstotkov vseh prihodkov, ki jih bo ustvaril s knjigami.«
V povprečju bi avtor dobil 46 evrov »honorarja« za knjigo na leto, če pa se s poravnavo ne strinja, lahko s tožbo proti Googlu uveljavlja svoje avtorske pravice. Google je za stroške, povezane s to operacijo, namenil 25,81 milijona in vsaj 34,16 milijona evrov za gotovinska plačila imetnikom avtorskih pravic iz knjig in prilog, ki jih je skeniral do 5. maja 2009. Google bo lahko prodajal naročnino za dostop do celotne zbirke, pri tem pa si dobiček delil s pisatelji in založniki. Čisti dobiček pa bo imel z »osirotelimi knjigami«, torej s tistimi, za katere avtorji niso znani ali pa so avtorske pravice potekle.
Zanimivo je, da ta poravnava velja tudi za avtorje in založnike, ki niso izdali knjig v ZDA, če je država podpisala bernsko konvencijo. V Sloveniji je prevod besedila poravnave pripravilo združenje SAZOR - Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja, objavljeno pa je tudi na spletni strani ministrstva za kulturo. Do zdaj še ni bilo večjih pomislekov o njem. Vsaj ne takšnih kot v Nemčiji, kjer se je pritožilo 1300 nemških pisateljev. S peticijo »Heidelberški poziv«, ki so jo naslovili na predsednika Horsta Köhlerja, kanclerko Angelo Merkel in vseh 16 deželnih vlad, nasprotujejo temu, »da ameriško sodišče odloča o usodi nemških knjig«.
Med slovenskimi avtorji ima precej naslovov v Googlovi knjižnici, v slovenskem in angleškem jeziku, pisatelj Miha Mazzini, ki se strinja s poravnavo, »saj bo dobil več, kot dobi zdaj za svoje ameriške izdaje«. Drugi avtorji, ki se s predlagano poravnavo ne strinjajo, morajo google obvestiti do 4. septembra (www.googlebooksettlement.com).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.