27. 8. 2009 | Mladina 34
V krizi ga manj spijemo?
Gospodarska kriza in psihoaktivne substance
© Borut Peterlin
Nekateri so sicer napovedovali, da se bodo ljudje v času krize vdali drogam. Tako je denimo britanska organizacija Drinkware pred nekaj meseci svetovno javnost opozorila, da bo kar desetina ljudi v času krize čezmerno uživala alkohol, da bi se lažje spoprijela s stresom. Predvsem novi brezposelni naj bi svoje težave množično utapljali v alkoholu, so predvidevali Britanci. Omenjeno opozorilo je bilo podkrepljeno s podatki o večji prodaji alkoholnih pijač največjih proizvajalcev alkohola in piva leta 2008. A po prvih, posrednih podatkih o pobranih trošarinah, ki prihajajo s slovenskega finančnega ministrstva, se tukajšnji prebivalci leta 2009 niso zatekli k nekaterim najbolj priljubljenim psihoaktivnim substancam, kot so pivo, vino, žgane pijače ali cigarete.
Po zadnjem poročilu o izvrševanju proračuna so zbrane trošarine od alkohola in alkoholnih pijač sicer višje za 17 odstotkov (skupaj so pobrali 40 milijonov evrov), zbrane trošarine od tobačnih izdelkov, predvsem cigaret, pa so višje za 5 odstotkov (skupaj so pobrali 168 milijonov evrov), vendar to povišanje ni toliko posledica večje prodaje kot posledica višjih trošarin. Vlada se je v začetku tega leta odločila, da bo proračunsko luknjo v času gospodarske krize zapolnila tudi z višjimi trošarinami od alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Dejansko pa se je količina prodanega piva, od katerega se je zbralo skoraj 90 odstotkov pobrane trošarine, v prvi polovici tega leta, ko je kriza Slovenijo najbolj udarila, zmanjšala za kar 12 odstotkov, za skoraj 3 odstotke pa je upadla poraba žganih pijač. Malce drugače je pri potrošnji cigaret, saj se je poraba, kljub povišanju trošarin, povečala za 3 odstotke. A tudi pri tem je očitno, da se je usmeritev obrnila. Leta 2008 se je denimo prodaja cigaret glede na leto prej povečala za 18 odstotkov.
Iz podatkov o pobranih trošarinah pa ni mogoče sklepati o potrošnji vina, saj se za vino trošarina ne plačuje. A tudi na tem področju teorija, da so gostilne v času krize polne, ne vzdrži. Mednarodna organizacija vinarjev je že aprila opozorila, da je poraba vina v Evropi prvič po več letih upadla. Za Slovenijo, kjer ima sivi trg z vinom po mnenju nekaterih kar 40-odstotni delež, natančnih podatkov ni. Toda predsednik največjega združenja vinarjev, Vinske družbe Slovenije, Dušan Brejc meni, da je upad porabe vina, ki ga je opaziti šele zadnje mesece, vsaj dveodstoten. Bolj naj bi ga občutili prodajalci kakovostnih vin in gostilničarji, manj pa prodajalci manj kakovostnih vin, predvsem trgovci.
Seveda pa je vprašanje, kaj se resnično dogaja na sivem trgu vina in drugih domačih alkoholnih psihoaktivnih substanc. Morda pa se tam potroši več, če ne drugače, tudi zaradi krize padajočega življenjskega standarda.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.