27. 8. 2009 | Mladina 34
Ko gre znanost s kanglico odkrivat toplo vodo
So školjke depresivne? Imajo race rade vodo? Imajo moški radi priložnostni seks? Je igranje računalniških iger potrata časa? Kam izginjajo čajne žličke? Tudi to so vprašanja, na katera sodobna znanost išče odgovore.
Uvodna predstavitev lanskih dobitnikov Ig Nobelovih nagrad v gledališču Sanders Theater na Harvardu. 2. oktober 2008.
© Kees Moeliker
Zaradi pojavitve ptičje in prašičje gripe so številni znanstveniki usmerili pozornost na matematične modele v biologiji, s katerimi preučujejo možnosti nagle širitve smrtonosnih okužb in neznanih bolezni med ljudmi. Nekatera njihova prizadevanja so že obrodila prve, prav neverjetne sadove. Britanski BBC je sredi avgusta na svoji spletni strani v rubriki Znanost in okolje poročal: »Če bi zombiji obstajali, bi njihov napad povzročil propad civilizacije, če se z njimi ne bi spopadli hitro in nasilno.« To je sklep na podlagi matematične raziskave, ki so jo opravili razi-skovalci z dveh kanadskih univerz, University of Ottawa in Carleton University, opisana pa je v knjigi Infectious Diseases Modelling Research Progress. Z njo so raziskovalci skušali odgovoriti na vprašanje, kdo bi zmagal, če bi se spopadli ljudje in zombiji. Eden od sodelujočih, profesor Robert Smith? (priimku je dodal vprašaj, da bi se razlikoval od pevca Roberta Smitha iz skupine The Cure), je pojasnil: »Model napada zombijev smo izdelali z upoštevanjem bioloških domnev, ki temeljijo na popularnih, klasičnih filmih o zombijih.« Znanstveniki so pri omenjeni raziskavi upoštevali še ključno dejstvo, da »zombiji lahko ponovno oživijo«. Kar res ni nepomembno. Tako je skupina teoretskih futurističnih supergeneralov ugotovila, da je edino upanje človeštva v spopadu z zombiji odločen protinapad, ki bi ga morali ponavljati v pogostih valovih: »Nujno bi bilo, da z zombiji opravimo hitro, sicer bomo vsi v velikih težavah.« Kanadska raziskava je bila seveda že deležna prvih znanstvenih kritik iz drugih držav. Profesor matematične biologije z univerze Imperial College v Londonu Neil Ferguson se je odzval: »Po mojem razumevanju zombijevske biologije je zombi, ko mu enkrat odrežeš glavo, mrtev za vedno. Najbrž so kanadski raziskovalci nekoliko preveč pesimistični, ko sklepajo, da bi zombiji lahko zavzeli mesto v treh do štirih dneh.«
Je to znanost? Najbrž je in spet najbrž ni. Priznani ameriški biokemik in avtor številnih znanstvenofantastičnih knjig Isaac Asimov je nekoč dejal: »Najbolj razburljiva izjava v znanosti, ki napoveduje nova odkritja, ni ''Eureka!'', temveč ''To je pa smešno ...''« Toda kaj če vse skupaj ostane na tej točki, točki smešnega, celo absurdnega, ki izhaja iz same irelevantnosti tako imenovanega znanstvenega dognanja? Šolski je primer britanskega radiologa Briana Whitcomba, ki je leta 2005 preučeval nevarnost požiranja mečev in v sklopu raziskave intervjuval 46 profesionalcev, ki se s tem ukvarjajo. V študiji, objavljeni leta 2006, je dokazal, da poškodbe grla in želodca nastanejo, če človek požre več mečev hkrati, če so ti meči nenavadnih oblik in če požiralca pri njegovem nastopu kdo zmoti. Je bila za to dognanje res potrebna znanstvena raziskava? Ne moremo trditi, da znanosti zmanjkuje tem za raziskovanje, kvečjemu nasprotno, vendar se hkrati zdi, da v imenu vsepričujočnosti sodobna znanost vedno bolj zahaja na področja ljudske logike in hiti z dokazovanjem stvari, ki jih po zdravi pameti sploh ni treba dokazovati. Nekateri primeri so namreč resnično smešni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.