Motorist na čelu urada za verske skupnosti

Kako bo Gulič sobival z RKC, če pa je nekoč menda regeneriral kulturni boj

Čeprav je dr. Dragu Čeparju mandat na položaju direktorja urada za verske skupnosti potekel že marca, je kadrovska komisija vlade šele ta teden potrdila, da bo novi direktor urada nekdanji poslanec LDS Aleš Gulič. Zdi se, da to imenovanje pomeni prve korake vlade k v koaliciji napovedani redefiniciji odnosov med državo in verskimi skupnostmi.
Gulič je namreč »blagovna znamka« alternativnega predloga zakona o verski svobodi, ki v prejšnji vladi ni imel možnosti, da bi dobil potrebno večino, sploh, ker je bil takrat po vseh zavrnjenih dopolnilih opozicije sprejet Šturmov zakon, ki pa je danes v presoji na ustavnem sodišču. Šturmov zakon, ki med drugim ureja plačevanje prispevkov duhovnikom v vojski, je naletel na javno odobravanje rimskokatoliške cerkve, Guličev predlog pa je ta ostro zavrnila. Še več, Ivan Štuhec je Guliču očital, da je s svojim predlogom regeneriral kulturni boj, škof Anton Stres pa je takrat protestiral proti besedni zvezi »svoboda trga verskih idej«. In kaj je bilo v Guličevem predlogu? Enakost verskih skupnosti ali, drugače povedano, odvzem privilegijev RKC. Sociolog Marjan Smrke je zakon označil za pravniški biser, ki bi bil lahko zgled številnim državam v EU.
Zavlačevanju pri imenovanju novega direktorja je botrovala tudi zamisel državnega sekretarja Milana Martina Cvikla, da bi vlada ustanovila službo za uresničevanje načela enakosti, v njej pa združila vse urade, ki se ukvarjajo s posebnimi družbenimi skupinami. Cviklova zamisel (za zdaj) očitno ni dobila dovolj podpore.
Zanimivo je, da je Cvikl v konkurenci dosedanjega direktorja Čeparja, nekdanje ministrice Mojce Kucler Dolinar ter nekdanjega uslužbenca urada in doktorja sociologije religije Gregorja Lesjaka izbral politika, ki pravih strokovnih izkušenj s preučevanjem religije nima. Kot je povedal v intervjuju za Mladino, ima 32 let delovne dobe, od tega 20 let izkušenj na vodstvenih položajih. Bil je urednik duhovnih misli na Radiu Trbovlje, kjer je sodeloval z Radiem Vatikan, z etiko pa se je ukvarjal tudi v obeh svojih diplomskih delih. Morda, a nekateri vseeno menijo, da je pri izbiri politična ustreznost kandidata prevladala nad strokovnostjo.
Na Guličevo imenovanje se je odzval tiskovni urad slovenske škofovske konference. Z izbranim v cerkvenih krogih niso zadovoljni. Med drugim so se recimo spomnili na epizodo z njegovim zakonom in zapisali, da naj bi »njegov predlog zakona na praktičnem nivoju odpravil možnost sodelovanja med državo in verskimi skupnostmi, s čimer bo prišel v nasprotje z uveljavljenimi evropskimi standardi o verski svobodi«.
Gulič sicer vztraja, da je legitimist, da bo spoštoval (sporni) Šturmov zakon, predvsem pa bo »pogledal, kako zakon funkcionira v praksi, in ugotovil, ali so potrebne spremembe«. O koncu privilegijev RKC Gulič ne želi govoriti: »Najprej bo treba pogledati, kako je sploh s temi privilegiji. Vsekakor si bom pri svojem delu prizadeval za enakopravnost verskih skupnosti.«