3. 9. 2009 | Mladina 35
Reinkarnacija placeba
V 20. stoletju zanemarjan fenomen je zadnja leta predmet številnih raziskav, katerih izsledki so presenetljivi in povečujejo njegov ugled v medicini
© matej ličen
Članki o učinku placeba se navadno začnejo z anekdoto, najpogosteje s tisto o gospodu Wrightu, prvič zapisano davnega leta 1957 v eni od psihiatričnih strokovnih revij. Ni mu kazalo ravno dobro, rak limfnih žlez je napredoval, na več delih telesa so rasli tumorji, veliki tudi za pomarančo, zdravniki so izčrpali vse znane metode zdravljenja. A sam ni obupal. Izvedel je, da v bolnišnici, v kateri je ležal, priklopljen na kisik in napitan s pomirjevali, preizkušajo novo zdravilo proti raku. Najprej je samega sebe prepričal, da je to čudežno zdravilo za njegovo bolezen, nato mu je uspelo prepričati zdravnika, da mu je namenil odmerek. To je bilo v petek. Zdravniki so ga pustili priklenjenega na posteljo, hlastal je za zrakom. V ponedeljek se je sprehajal po oddelku in živahno klepetal z medicinskimi sestrami. V nekaj dneh so njegovi tumorji splahneli na polovico prvotne velikosti. Njegovo zdravje se je še naprej izboljševalo, vse dokler ni v časopisu prebral, da zdravniki dvomijo o učinkovitosti eksperimentalnega zdravila, ki ga je dobival, in njegovo zdravje se je občutno poslabšalo. Zdravnik, ki je takrat že vedel, v čem je trik, ga je prepričal, naj ne verjame časopisom, in mu razložil, da je poslabšanje posledica popuščanja učinka prvega odmerka zdravila. V nekaj dneh dobimo novo pošiljko z izjemno povečano učinkovitostjo, mu je navrgel. In po nekaj dneh je res dobil nov odmerek, a ne zdravila, temveč destilirane vode. Učinek je bil izjemen in kaj kmalu so gospoda Wrighta razglasili za zdravega in ga poslali domov. A čez čas je v časopisu prebral, da je Ameriško medicinsko združenje zdravilo, ki naj bi mu bilo pomagalo, razglasilo za ničvredno. V dveh dneh je umrl. Nazornejši prikaz učinka placeba oziroma učinka, ki ga ima naše dojemanje zdravljenja na dejanski učinek zdravljenja, bi verjetno težko našli.
Beseda placebo je latinska in pomeni »ugajati« oziroma pravilneje »ugajal bom«, medicinska definicija placeba pa je, da gre za kakršenkoli postopek zdravljenja, ki nima nikakršnega fiziološkega učinka. Najpogostejša oblika placeba so sladkorne tablete, lahko gre, kot smo videli v opisanem primeru, za injekcije vode, obstajajo tudi placebo operacije. Učinek placeba kot področje, vredno znanstvene obravnave, je bil sicer v 20. stoletju večino časa zapostavljen. Predvsem zato, ker so ga povezovali s prevaro, z mazaštvom, in je zato uradna medicina nanj gledala zviška in ga prepuščala zdravilcem. Zdravniki so še danes večinoma prepričani, da gre pri uspehih alternativne medicine večinoma zgolj za umetnost izkoriščanja učinka placeba. Uporabo placeba v uradni medicinski praksi onemogoča predvsem eden glavnih etičnih postulatov, zaveza, da mora biti pacient celovito obveščen o svojem zdravljenju. Vendar zadnja leta vse bolj prodira mnenje, da je neizkoriščanje tako močne sile, kot je učinek placeba, pri zdravljenju lahko prav tako, če ne še bolj neetično. Kljub temu je dandanes uporaba placeba v medicini še vedno, vsaj uradno, omejena na klinične raziskave učinkovitosti novih zdravil. Najpogostejše so tako imenovane dvojno slepe raziskave, pri katerih paciente z nekim bolezenskim stanjem razdelijo v dve skupini. Eno, ki bo dobivala preizkusno zdravilo, in drugo (kontrolno), ki bo prejemala placebo. Seveda vsem pacientom povedo, da bodo dobili zdravilo, da imajo vsi enaka pričakovanja. A tudi zdravniki, ki skrbijo za razdeljevanje zdravil, ne vedo, katera skupina bo prejemala kaj. Na podlagi takšnih raziskav in njihovih variacij so raziskovalci prišli do precej izjemno zanimivih sklepov o delovanju placeba. Med drugim se večkrat izkaže, da so zdravila le malo učinkovitejša od placeba, to pa lahko občutno zagreni življenje farmacevtom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.