17. 9. 2009 | Mladina 37 | Ekonomija
Zgled naj bodo Avstrijci
Vlada bi morala po vzoru Francije, Avstrije, Nemčije in Grčije predpisati uporabo vsaj 30 odstotkov lesa pri gradnji objektov, predlaga lesna industrija
Tovarna lesnopredelovalnega podjetja Liko v Borovnici
© Arhiv Mladine
Vlada bi morala po vzoru Francije, Avstrije Nemčije in Grčije predpisati uporabo vsaj 30 odstotkov lesa pri gradnji objektov, les bi morala opredeliti kot do okolja prijazen material in opredeliti slovensko lesno industrijo kot priložnost, saj so izdelki iz lesa pomembno skladišče toplogrednih plinov, predlagajo slovenska lesna podjetja. Kakor je že aprila predlagal državni svet, bi vlada morala pripraviti strategijo predelave lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo in zagotoviti okolje, ki bo omogočilo razvoj lesne industrije in predelavo lesa iz naših gozdov v izdelke z višjo dodano vrednostjo. »Adut, ki ga držimo v rokah, je predvsem to, da smo 'zelena industrija',« je v poročilu o poslovanju lesne industrije v letu 2008 napisal Igor Milavec, direktor združenja za lesno in pohištveno industrijo pri GZS.
Po podatkih GZS je lani zaključne račune oddalo 867 lesnopredelovalnih družb, v katerih je zaposlenih približno 17 tisoč ljudi. Prihodkov so imele za slabih 1,2 milijarde evrov, odhodkov pa dobrih 1,2 milijarde evrov, pod črto so imela lani lesnopredelovalna podjetja slabih 7 milijonov evrov čiste izgube, še predlani so leto končale s slabimi 27 milijoni evrov čistega dobička. Kar 60 odstotkov celotne neto izgube so lani pridelali proizvajalci pohištva. Zaposlenost se je v lesnopredelovalni panogi lani zmanjšala za 10,8 odstotka.
V celotni lesnopredelovalni panogi je lani dodana vrednost na zaposlenega znašala 21 tisoč evrov, kar je bistveno manj od povprečja v EU, ki znaša 28 tisoč evrov. Podjetja so v zadnjih letih premalo vlagala v razvoj, navaja Milavec, ker so morala v večji meri, kot je bilo vzdržno, financirati javni sektor, pokojnine, zato so se preveč izčrpala. »Smo na enem izmed največjih panožnih mejnikov, kjer bomo morali zbrati vse najboljše, v nas samih in okrog nas, ter izpeljati potrebno razvojno prestrukturiranje. V ta proces bo treba v polni meri pritegniti tudi državo, da nas podpre in da v prihodnje pravičneje razdeli družbena bremena, v korist večjih vlaganj v razvoj. V podjetjih bo treba posebno okrepiti razvojne dejavnosti in na tej podlagi ustvariti temelj bodoči konkurenčnosti,« navaja Milavec. Po njegovem prepričanju bi se bilo treba zgledovati po Avstrijcih in oblikovati podobno podporno okolje, kot so ga v zadnjih petnajstih letih vzpostavili tam.
Vlada pa je junija letos ugotovila, da je lesnopredelovalna industrija v Sloveniji izrazito nepovezana. Poslovno sodelovanje in zasledovanje skupnih ciljev v celotni verigi sta prešibki. »Druga izrazita lastnost je segmentiranost, ki zaradi nepovezanosti ne deluje kot prednost, temveč kot slabost. Prav tako lesnopredelovalna industrija beleži nizko dodano vrednost in izrazito zaostajanje za konkurenti na svetovnih trgih ter še posebej v sosednjih državah. Delovanje celotne industrije, vključno z gozdarji in lesarji, v sedanji fazi še ni sposobno bistvenega prispevka k doseganju okoljskih ciljev,« je sklenila vlada.
Kaj jih čaka, bodo lesnopredelovalna podjetja izvedela, ko bodo imeli državni uradniki v rokah analizo o možnostih celovitega prestrukturiranja panoge. Šele takrat bo mogoče pripraviti konkretne ukrepe za nadaljnji razvoj te panoge.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.