17. 9. 2009 | Mladina 37
Nekaj centimetrov do mučenja
Manj kot tri kvadratne metre prostora v celici?
Zapor na Dobu
© Borut Peterlin
Res je, da so slovenski zapori prezasedeni, vendar se podatki za Slovenijo glede tega ne razlikujejo bistveno od podatkov za številne druge države članice EU. A prav prezasedenost zaporov naj bi bila izvirni greh, iz katerega izvirajo tudi vse druge težave slovenskih zapornikov, in hkrati podlaga za okoli 300 odškodninskih tožb zoper državo, ki naj bi jih bil v imenu številnih na Dobu zaprtih vložil odvetnik Franci Matoz. Ob tem se je marsikdo vprašal, ali je na Dobu res tako hudo ali gre zgolj za še eno odmevno akcijo podjetnega odvetnika.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pred dvema mesecema na tem področju izreklo precedenčno sodbo. Doslej v sodbah, ki so obravnavale pravico »do izpolnjevanja minimalnih standardov za dostojno življenje zapornikov«, še ni ugotovilo kršitve 3. člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o prepovedi mučenja. V zadnji takšni sodbi v zadevi Sulejmanović proti Italiji pa je odločilo drugače. Nekdanjemu zaporniku Izetu Sulejmanoviću je ugodilo in mu za čas petih mesecev, ko mu je v celici pripadalo 2,7 kvadratnega metra prostora, prisodilo 1000 evrov odškodnine. Čeprav priporočilo Odbora Sveta Evrope proti mučenju kot minimalno velikost celice določa 7 kvadratnih metrov, je sodišče menilo, da v času, ko je imel Sulejmanović v celici na voljo več kot 3 kvadratne metre prostora, kršitve 3. člena konvencije ni bilo.
Kako pa je s prostorom v zaporih v Sloveniji, ki jo zaporniki družno tožijo? S podatki o zasedenosti zaporov oziroma kvadraturi prostora v celici, opozarjajo poznavalci, se tudi pri nas pogosto manipulira. A če so bile razmere preverljive in dokazljive pri Sulejmanoviću, potem je to gotovo mogoče tudi pri nas. Standard je postavljen na 8 kvadratnih metrov za samsko in 7 kvadratnih metrov na osebo za večposteljno sobo. Pred leti, ko je bilo zaprtih malo, je nekako veljalo, da imajo zaporniki na voljo okoli 6 kvadratnih metrov. Zdaj pa na Dobu, ki je skoraj 200-odstotno zaseden, najmanj prostora pripade zapornikom v največjih večposteljnih sobah. V 60 kvadratnih metrov veliki celici, kjer zaporniki zaprti preživijo sedem ur na dan (od 23.00 do 6.00), živi največ 17 zapornikov. Torej ima vsak zapornik 3,5 kvadratnega metra prostora. Vendar je v takšnih sobah na Dobu pogosto tudi po 19 zapornikov, tako da ima posameznik le 3,1 kvadratnega metra prostora. Čez dan so vrata celice sicer odprta in zaporniki poleg skupnega hodnika lahko uporabljajo tudi skupni dnevni prostor.
Na Dobu imajo torej ti zaporniki slab meter, včasih pa zgolj nekaj centimetrov več prostora, kot ga je v času največje prostorske stiske v Italiji imel Sulejmanović. Po mnenju ESČP smo torej le nekaj centimetrov oddaljeni od točke, kjer se začne mučenje. Čeprav naj bi kljub vsemu bile siceršnje razmere za bivanje (svetloba, prezračevanje, vlažnost zraka ...) nekoliko boljše, kot so bile v zaporu, kjer je bival Sulejmanović, toda ali je to pravno-formalno res mučenje, naj bi nazadnje vendarle odločilo sodišče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.