Boljša ali samo dražja?

Žolčne razprave o kakovosti ekološko pridelanih živil

Že dolgo ni nobena znanstvena raziskava s področja nutricionistike dvignila toliko prahu, kot je to uspelo študiji dr. Alana Dangourja z London School of Hygene and Tropical Medicine in sodelavcev, ki je bila nedavno objavljena v znanstveni reviji American Journal of Clinical Nutrition. Razlog je preprost - primerjali so prehransko vrednost konvencionalno in ekološko pridelane hrane ter ugotovili, da ni dokazov o bistvenih razlikah. Ekipa si je na podlagi naročila britanske Agencije za prehranske standarde (Food Standards Agency oz. FSA) zadala nalogo sistematično pregledati znanstvene študije, objavljene v minulih 50 letih, ki so primerjale prehranske vrednosti hrane iz obeh načinov pridelave. Med več kot 50 tisočimi raziskavami jim je uspelo najti 162 relevantnih študij, za končno analizo pa so obdržali 55 takšnih, ki so izpolnjevale vnaprej postavljena merila glede kakovosti. Ugotovili so, da ima konvencionalno pridelana hrana večjo vsebnost nitratov, ekološko pridelana pa večjo vsebnost fosforja. Za preostale analizirane kategorije niso našli dokazov o signifikantnih razlikah in ugotovili, da med obema načinoma pridelave ni pomembnih razlik, kar se tiče prehranskih vrednosti. »Ne trdimo, da med ekološko in konvencionalno pridelano hrano ni razlike,« pravi dr. Dangour, »trdimo le, da ni dokazov o razlikah.«
V dneh po objavi študije, ki so jo povzeli praktično vsi večji mediji po svetu, se je nanj vsulo na stotine pisem, polovica ogorčenih z nič kaj prijaznim besednjakom in očitki o nesposobnosti, pristranskosti, podkupljivosti, da je del velike rakave zarote in podobno. Kot je zapisal eden od novinarjev, bi človek na podlagi sovražnih sporočil, ki so prišla na naslov dr. Dangourja, sklepal, da je prepovedal poljubljanje dojenčkov.
Raziskava tudi pri nas ni ostala neopažena. Dr. Boruta Bohanca z ljubljanske Biotehniške fakultete rezultati raziskave niso presenetili. »To je le ena od več podobnih raziskav, ki jih nekaj poznam že od prej, tudi preglednih z več kot 300 citati vsaka. Mogoče je ta le bolj sistematična. Vse meni znane pregledne študije kažejo na to, da ni mogoče trditi, da bi bila eko hrana kaj bolj kakovostna kot običajna.«
Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj pa meni, da ima študija ogromno pomanjkljivosti. Odločitev avtorjev, da pregledajo znanstvene članke, objavljene v zadnjih 50 letih, je zanjo ogromna napaka. »Ukvarjali so se tudi s sortami rastlin, ki jih že zdavnaj ni več na trgu.« Prav tako poudarja, da so se v tem času zgodili ogromni premiki, kar se tiče žlahtnjenja rastlin. »Ker je bilo žlahtnjenje usmerjeno predvsem v večji pridelek, je v pridelku ostajalo vedno manj hranil na enoto mase. Hranilna gostota pridelka se je zmanjševala. Če bi to upoštevali na ustrezen način, bi se pokazalo, da so ekološka živila hranilno gostejša.« Prav tako so po njenih besedah avtorji raziskave dobili nekaj za ekološka živila ugodnih rezultatov, vendar so jih enostavno minimalizirali, zanemarili. »Ugotovili so, da je skupna vsebnost antioksidantov pri ekoloških živilih višja, vendar je bilo to zanje nepomembno. Ugotovili so, da je v konvencionalnih živilih več nitratov, kar ni zaželeno. Povečana vsebnost fosforja v ekoloških živilih pa je pozitivna. Pa tega niso omenjali, zato se človek vpraša o nepristranskosti interpretacije te študije.«
Zagovorniki eko hrane avtorjem študije zamerijo tudi to, da vanjo niso vključili najnovejših raziskav, med drugim večletne raziskave QLIF, ki jo je financirala Evropska unija in katere izsledki naj bi bili še letos objavljeni v eni od znanstvenih revij. Pomembnejše ugotovitve te raziskave so namreč že znane in so ravno nasprotne ugotovitvam Dangourja in sodelavcev. Ekološko pridelana hrana naj bi vsebovala večje količine zaželenih hranil, kot so antioksidanti in nenasičene maščobne kisline, ter manjše količine nezaželenih, kot so na primer težke kovine ter ostanki pesticidov. Anamarija Slabe opozarja na še eno študijo, objavljeno v ZDA letos spomladi, ki se je primerjave prehranskih vrednosti lotila podobno, a po njenem mnenju bolj strokovno, saj so bila merila za izločanje neprimernih raziskav strožja, prav tako pa so bile vključene zgolj raziskave od leta 1980, zaradi česar so rezultati mnogo bolj reprezentativni. In seveda, rezultati so diametralno nasprotni ugotovitvam raziskave Dangourja in sodelavcev. A dejstvo ostaja, da nobena od omenjenih študij še ni bila objavljena v znanstveni reviji in za zdaj ni prestala predhodnega recenzentskega pregleda, zato jih ni bilo mogoče upoštevati. Tudi Dangour sam dopušča možnost, da bo moral ugotovitve, če pridejo na dan novi dokazi, spremeniti.
Avtorjem raziskave je v bran stopil naročnik, britanska Agencija za prehranske standarde. Kot je v odprtem pismu zapisal direktor agencije Tim Smith, imajo popolno zaupanje v veljavnost študije. »Njeno pomembno sporočilo ni v tem, da bi se morali ljudje izogibati uživanju ekološko pridelane hrane, temveč bi morali skrbeti za zdravo, uravnoteženo dieto, ki, vsaj kar se prehranskih vrednosti tiče, ni odvisna od tega, ali je sestavljena iz ekološko ali konvencionalno pridelane hrane.«
Eden najbolj pogostih argumentov, zakaj raziskava Dangourja in sodelavcev ni relevantna, pa je ta, da ni upoštevala pričakovano večje vsebnosti pesticidov v konvencionalno pridelani hrani, saj naj bi bila prav ta lastnost ključna pri razpravi o boljši kakovosti eko hrane. Kot poudarja Smith, so pregledovanje vsebnosti pesticidov izrecno izključili iz naročila za raziskavo, ker imajo do tega že izdelano stališče. »Pesticidi so pod strogim nadzorom, njihovi ostanki pa so zelo skrbno nadzorovani. Zato njihova uporaba ne pomeni nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, hkrati pa zagotavlja zadostno količino hrane skozi vse leto.«
Anamarija Slabe je drugačnega mnenja. Kot poudarja, se po trenutni doktrini meni, da je hrana varna, če ostanki pesticidov v njej ne presegajo določene ravni, ki velja kot varna za človeka. »Nič pa ne vemo o sinergijskih učinkih uporabe več pesticidov, kar se dandanes vse pogosteje dogaja, torej da kmetje, ki ne želijo presegati mejnih vrednosti, vendar jih skrbi konkurenčnost, uporabljajo koktajle pesticidov ali pa škropijo izmenično z več vrstami pesticidov. Če gledamo vsakega posamezno, so res pod dovoljeno mejo, če pa gledamo vse skupaj, pa to mejo presežejo.«
Po mnenju dr. Bohanca so ostanki pesticidov tema, na kateri se eko hrana najbolj »trži«, a po njegovem prepričanju že temeljna ideja, da so tako nevarni, ne zdrži resne presoje. »Res je, da v bioloških sistemih nikoli ne moremo nekaj trditi s stoodstotno gotovostjo, lahko pa primerjamo. Če na primer primerjamo ostanke sintetičnih škropiv z ostanki škropiv eko kmetov, ugotovimo, da so vsaj enako toksična, mutagena itd., če jih analiziramo na enak način kot sintetične. Je pa seveda res, da večinoma zaradi propagande ljudje sploh ne vedo, da so tudi eko živila škropljena, ali rečejo, ah, če so z naravnimi sredstvi, so pa že zdrava.«
Eno je gotovo. Na podlagi znanstvenih dokazov za zdaj ni mogoče trditi, da je ekološko pridelana hrana bolj zdrava od konvencionalno pridelane. To priznava tudi Anamarija Slabe. »Eno so študije o vsebnosti hranil, drugo pa so študije, ki bi to povezale z vplivom na zdravje. Imamo raziskave, ki kažejo na povečano vsebnost zdravju koristnih snovi, če pa to res bistveno vpliva na zdravje, pa še ni ugotovljeno. Tukaj so potrebne ra-ziskave, ki bi bile dolgoletne, ki bi potekale na primer skozi dve generaciji.« In takih za zdaj ni.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči