1. 10. 2009 | Mladina 39
Lahovnik bi ukinil RTV-prispevek
Kako pa bi nadomestil izpad najpomembnejšega vira prihodkov RTV Slovenija?
Minister za gospodarstvo (in medije) Matej Lahovnik
© Matej Leskovšek
V prihodnjih dneh bomo le dočakali novo medijsko zakonodajo. Osnutek sprememb zakona o medijih za zdaj še čaka na obravnavo ekspertne skupine, drugi medijski zakon, ki ureja delovanje našega edinega javnega medija, pa naj bi ministrstvo javnosti predvidoma predstavilo že prihodnji teden.
Za nekatere najpomembnejše spremembe, ki se obetajo zakonu o RTV Slovenija, je javnost izvedela že pred časom. Med njimi je bil tudi predlog o nekoliko drugačnem izračunavanju RTV-prispevka, ki ga za spremljanje javnih televizijskih in radijskih programov plačujejo gospodinjstva. Zanimivo je, da je minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik v zadnjem času v javnosti nekajkrat omenil še nekoliko drugačen, bistveno radikalnejši predlog o RTV-prispevku: predlagal je, da bi ga ukinili. O tem je nazadnje spregovoril v tedniku Reporter, kjer je RTV-prispevek označil za »anomalijo« oziroma »neke vrste zaplembo potrošnikovih sredstev v višini 12 evrov na mesec«. »Tudi kdor sploh ne gleda RTV Slovenija, je prisiljen v ta mesečni davek. To se mi zdi slabo, kaže se tudi pri programu, ki je temu primerno slabši, saj ni nobene tržne spodbude,« je dejal Lahovnik in dodal, da sedanja organiziranost, ko nacionalka pobira RTV-prispevek, hkrati pa opravlja tudi tržno dejavnost, ni optimalna.
Res je, da je RTV-prispevek nadloga in da vse javne RTV (denimo v Španiji, na Nizozemskem, v flamskem delu Belgije, v Bolgariji, Latviji in Rusiji) svojim gledalcem ne zaračunavajo takšnega prispevka, temveč večino sredstev pridobivajo neposredno iz proračuna. Hkrati pa je prav RTV-prispevek tisti instrument, ki javnim servisom zagotavlja vsaj delno neodvisnost od državne in njenega proračuna. Še bolj bistveno je, da je RTV-prispevek za našo nacionalno televizijo najpomembnejši vir prihodkov. Lani je samo s prispevki gospodinjstev zbrala 79.143.000 evrov ali kar 64,4 odstotka celotnih prihodkov. Za primerjavo, prihodki RTV od oglaševanja so lani znašali le 19.946.000 evrov ali 16,3 odstotka celotnih prihodkov.
Kako bi torej Lahovnik nadomestil izpad tako pomembnih prihodkov? Bi bilo primernejše neposredno državno financiranje ali povečanje oglaševanja, ki bi najverjetneje pripeljalo do še večje komercializacije nacionalke? Kot je povedal za Mladino, se ministrstvo za gospodarstvo s problematiko RTV Slovenija ne ukvarja. Če bi bil sam resorni minister za to področje, pa bi bila odprava RTV-prispevka v sedanji obliki in racionalizacija javne RTV s temeljito reorganizacijo ena njegovih ključnih prednostnih nalog. »Če se bi to kdaj zgodilo, bi seveda svoje stališče podrobneje pojasnil in predlagal alternativne načine pridobivanja sredstev za financiranje oddaj, ki so izrazito v javnem interesu,« pravi Lahovnik. V Reporterju je kot eno od možnosti omenil podeljevanje koncesij.
In kakšna je verjetnost, da bi se predlog ministra za gospodarstvo znašel v novi RTV-zakonodaji? Na kulturnem ministrstvu pravijo, da bodo lahko na takšna vprašanja odgovorili šele po javni predstavitvi zakonskega osnutka. Po neuradnih informacijah pa takšne rešitve v osnutku ni.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.