15. 10. 2009 | Mladina 41 | Politika
Obdavčiti, omejiti in vlagati v štipendije
Znanih je več podrobnosti o reformi študentskega dela
Okrogla miza o študentskem delu
© Borut Peterlin
Polemika v zvezi z ureditvijo študentskega dela se je začela z izjavo ministra Mitje Gasparija, da je študentsko delo napaka na trgu dela, vendar njegova izjava dolgo ni dobila uradnega nadaljevanja. Tako je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik v torek, na okrogli mizi, ki jo je v okviru Študentske arene organizirala Mladina, po dolgem čakanju študentom predstavil nekaj predlogov, ki so jih prvič slišali tudi predstavniki študentske organizacije. Na okrogli mizi so poleg Svetlika sodelovali še minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, novi ljubljanski rektor Stanislav Pejovnik, donedavni predsednik Študentske organizacije Slovenije Danijel Bandelj in sociologinja Valerija Korošec.
Minister Svetlik je napovedal, da se bo študentsko delo urejalo z zakonom o malem delu. Študentsko delo naj bi bilo po novem obremenjeno s plačili prispevkov, štelo pa se bo tudi v delovno dobo. Vendar glede na to, da bo študentsko delo urejal zakon o malem delu, to pomeni, da se obeta tudi omejevanje količine študentskega dela. Na okrogli mizi je bilo slišati predlog 720 ur, kar bi pomenilo, da bi študentje lahko letno oddelali zgolj 90 dni z osemurnim delavnikom. Tudi brez časovne omejitve lahko pričakujemo, da bo v prihodnosti študentskega dela manj, saj bo z obdavčitvijo postalo manj konkurenčno. Želja univerze naj bi bila, da bi bilo študentskega dela manj tudi zaradi bolonjske reforme, ki predvideva veliko sprotnega študijskega dela, hkrati pa bi si želeli, da bi študentje opravljali dela, ki bi bila v skladu s smerjo študija.
Donedavni predsednik ŠOS Danijel Bandelj je bil nad Svetlikovo zgovornostjo presenečen; čeprav naj bi študentsko delo urejali v okviru socialnega partnerstva, so študentje nekatere predloge slišali prvič. Glede na to, da Svetlik napoveduje zakon do konca leta, se na ŠOS-u bojijo, da bodo izločeni iz priprave zakona, čeprav minister Golobič obljublja, da predlog zakona ne bo šel v obravnavo državnemu zboru brez načelnega soglasja študentov.
Sicer pa se z ureditvijo študentskega dela obeta tudi nekaj novosti v zvezi s koncesijskimi dajatvami, iz naslova katerih se trenutno financirajo študentske organizacije in klubi, nekaj dobijo študentski servisi, manjši delež pa se vlaga naravnost v študentsko infrastrukturo. Svetlik je namignil, da bi bili po novem študentski servisi neprofitno naravnani, koncesijske dajatve pa bi se stekale tudi v sklad za štipendiranje. Ker se ŠOS in druge študentske organizacije financirajo izključno s koncesijskimi dajatvami, je njihova skrb razumljiva, prav tako pa je možno, da bodo finančne posledice čutili nekateri manjši študentski klubi, ki so v nekaterih krajih edino gonilo kulturnega dogajanja.
Kaj bo omejevanje študentskega dela pomenilo za tisto tretjino študentov, ki si trenutno študija brez študentskega dela ne bi mogli privoščiti, ni jasno, se pa na tem področju obljubljajo večji nadzor, poenotena evidenca študentov, ki bi preprečevala fiktivne opise, ter tudi povečanje števila in višine štipendij.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.