15. 10. 2009 | Mladina 41
Domiselni protesti motijo nemške trgovce
Lahko pričakujemo kriminalizacijo flash moba?
Nedavno je nemški sindikat trgovskih delavcev Verdi, ki predstavlja skoraj dva in pol milijona zaposlenih v trgovini, pripravil protest, ki pa je bil precej bolj domišljen od klasičnih zborovanj. Sto petdeset ljudi se je zbralo v nakupovalnem središču v Ascherslebnu in razpršili so se po eni od trgovin. Vsak je z izdelki napolnil svoj voziček, nato pa so prodajalno skupinsko zapustili, prav tako polne nakupovalne vozičke. Namesto da bi plačali izbrane izdelke, so delili letake s slogani »Poštene plače« in »Pošteno pomeni več«. Poslovanje trgovine se je za eno uro ustavilo, zaposleni pa so kasneje povedali, da bodo potrebovali ves dan, da bodo izdelke iz vozičkov, ki so jih v trgovini pustili protestniki, v celoti zložili nazaj na police.
Akcije, kakršna je opisana, se imenujejo flash mobs; gre za vedno bolj priljubljene akcije, ob katerih skupina ljudi na javnem mestu izvede nenavadno dejanje. V Sloveniji so prvi uspešen flash mob uprizorili pred enim letom, ko so pešci za semaforski interval obstali na prehodu za pešce pred Namo v središču Ljubljane, nekaj poskusov z manjšo udeležbo pa je bilo izpeljanih že pred skoraj šestimi leti. Nedavno so v Londonu flash mob posvetili preminulemu Michaelu Jacksonu, ko so udeleženci plesali moon dance na Trafalgar Squaru. Udeleženci se o kraju in času dogodka praviloma dogovorijo prek spleta in načeloma takšni dogodki niso niti sporni niti nezakoniti. Vendar pa je dogodek v Nemčiji močno razburil trgovce, saj zlaganje izdelkov iz vozičkov nazaj na police pomeni dodatno delo za zaposlene, kar nekaj škode pa nastane zaradi prelaganja zamrznjene hrane, saj je ta po uspešnem flash mobu lahko povsem uničena. Nemški trgovci zato pritiskajo na sodne oblasti, naj v takšnih primerih, ki so vse pogostejši, ukrepajo. Zadnji nemški protest je bil izpeljan le dva dni po odločitvi nemškega zveznega delovnega sodišča, da je flash mob legitimna oblika industrijske akcije. Sodišče je odločalo o primeru iz leta 2007, ko so protestniki napolnili vozičke z najcenejšimi izdelki, nato pa so pri blagajni, ko je bilo vse že zaračunano, dejali, da so denarnico, žal, pozabili doma. Podobno prelaganje izdelkov po trgovinah je že nekaj časa priljubljena oblika kratkočasenja, saj obisk trgovine ljudi ne zavezuje k nakupu, takšno prelaganje pa zato ne more biti kaznovano. Pravnik Andraž Teršek poudarja, da gre pri flash mobu za obliko svobodnega izražanja, ki je povezana s svobodnim združevanjem. Če gre za umetniški projekt ali politični protest, je takšno domiselno simbolično izražanje ustavno zaščiteno kot svobodno izražanje in kot splošna svoboda ravnanja. Težava pa nastane, če ima negativne stranske učinke, povzroča javni nered - hrup, hromi promet, povzroča splošno nevarnost - ali če se izvaja na mestih, ki so posebej zaščitena: bližina strateško pomembnih objektov s posebnim pravnim varstvom in podobno. »Takrat se lahko poseže v svobodo ravnanja oseb, ki izvajajo flash mob, a samo z namenom zagotovitve reda in miru in samo toliko, kolikor je nujno potrebno,« še dodaja Teršek.
Čeprav sodne oblasti trgovcev najverjetneje ne bodo uslišale, je težko verjeti, da bodo podjetja, če bo posledica izpad prometa, čakala križem rok.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.