15. 10. 2009 | Mladina 41
Honduraški poker
Lojze Peterle z zločini »ni bil seznanjen«
Junija letos je v Hondurasu vojska skupaj s skupino politikov odstavila s položaja demokratično izvoljenega predsednika države Manuela Zelayo, ki se je zavzemal za to, da bi v državi izpeljali potrebne družbene reforme. Pristal je v Kostariki. Ko se je septembra vrnil v državo, se je moral zateči v brazilsko veleposlaništvo, saj so mu oblasti novega predsednika Roberta Michelettija grozile in razganjale zborovanja njegovih privržencev.
Večina analitikov dogajanja v Hondurasu meni, da so v državi potrebne ustavnopravne spremembe, da bi se učinkovito spoprijela z žgočimi vprašanji. To je uvidel tudi Zelaya in razpisal za letošnji 28. junij posvetovalni referendum o spremembah ustave. Nakano so mu preprečili z udarom.
Manuel Oronzo iz organizacije Inter American Dialogue je za AP dejal, da je Zelayeva »kampanja za preoblikovanje ustave namenjena podpiranju delavskih množic, kmetov in civilnih organizacij, ki so bile odrinjene v državi, v kateri bogati nadzorujejo medije in večino politike«. Od tod tudi podpora. Vse institucije pa so bile proti. Na dan referenduma so vojaki Zelayo izgnali. 192 držav članic ZN je od novega državnega vodstva Hondurasa zahtevalo, da omogoči »takojšnjo in brezpogojno vrnitev« predsednika. Tudi ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da je »prevrat nelegalen, predsednik Zelaya pa ostaja predsednik Hondurasa«. Spor med sprtima stranema je poskušal zgladiti kostariški predsednik Oscar Arias, vendar mu ni uspelo, saj se Zelaya ni odpovedal ustavnim spremembam, pa tudi splošna amnestija za udeležence državnega udara je sporna.
Zanimivo pa je, da je ta predlog podprla delegacija Evropske ljudske stranke (ELS), ki je v začetku oktobra obiskala Honduras. V njej je bil tudi Lojze Peterle. Dejal je, da so se pogovarjali z vsemi vpletenimi, s predsedniškimi kandidati in kajpak, tako se nekako spodobi za takšno delegacijo, s kardinalom Oscarjem Andreasom Rodriguezom Maradiago. Peterle pravi, da so »podprli politični dialog na podlagi sporazuma, ki ga je predlagal predsednik Kostarike Oscar Arias, saj ta omogoča miren razvoj in izvedbo predsedniških volitev«.
Ko smo našega evropskega poslanca povprašali, ali držijo podatki Andresa Pavona, predsednika Odbora za varstvo človekovih pravic, da je sedanja oblast utišala dva pomembna medija in da je bilo po udaru v Hondurasu »ustreljenih 26 ljudi, 35 huje ranjenih z drugimi sredstvi, 80 ljudem se je sodilo zaradi političnega delovanja ... 105 ljudi je bilo umorjenih v času policijske ure, številni so bili mučeni,« je odgovoril, da s temi podatki ni seznanjen.
Očitno pa je, da so Zelayevi privrženci sami začeli dialog z Michelettijevo skupino, saj so se dogovorili, da bo sedanji predsednik Micheletti odstopil, Zelaya pa se odpovedal predsedniški funkciji. Do volitev bo delovala vlada sprave, zavezali so se tudi, da bodo izpeljali ustavnopravne in gospodarske reforme, ki naj bi vodile k pravičnejši razdelitvi bogastva. »Težko komentiram,« pravi Peterle, »vsekakor pa v precejšnjem delu honduraške politike velja prepričanje, da se je bivši predsednik Zelaya začel obnašati kot venezuelski Chavez ...« Da, da. Tudi Honduras »diši« po Chavezu. Zato je »Peterletova« delegacija podprla že mrtev sporazum, ki diši po starih razmerjih v Hondurasu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.