15. 10. 2009 | Mladina 41
Varčevanje na hrbtih bolnih
Dokazi o povezavi med zapiranjem podjetij in umrljivostjo
Kriza v Muri
© Borut Peterlin
Ministrstvo za zdravje v osnutku zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju predlaga občutno znižanje nadomestil za čas bolniške odsotnosti. Glavni namen je varčevanje. Nadomestila v Sloveniji so med najvišjimi v Evropi, poleg Bolgarije pa je Slovenija tudi edina država EU, ki ne pozna zakonske omejitve trajanja bolniškega dopusta. V EU 27 odsotnost z dela iz zdravstvenih razlogov v povprečju traja 4,6 dneva na zaposlenega. Na vrhu lestvice evropskih držav je Hrvaška, kje povprečna odsotnost traja 9,4 dneva na zaposlenega, sledi pa ji Slovenija z 8,7 dneva na zaposlenega. Skupni letni stroški delodajalcev in ZZZS zaradi odsotnosti iz zdravstvenih razlogov so ocenjeni na 750 do 800 milijonov evrov.
Kljub tem podatkom sindikati znižanju nadomestil nasprotujejo. »Že sedaj je težko živeti, če pride bolezen. Dodatno znižanje nadomestil bi pomenilo, da bi se tem delavcem plača znižala za četrtino,« opozarja sindikalist Dušan Semolič. Čeprav soglaša, da je bolniških dopustov pri nas preveč, hkrati opozarja, da jih je preveč prav zaradi slabih delovnih razmer. To potrjuje tudi doc. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela UKC Ljubljana. »Veliko odsotnosti zaradi bolezni in poškodb je posledica neprimernih delovnih razmer v podjetjih.« Recesija razmere še poslabšuje. »Bolniški stalež v krizi pade, takoj po koncu krize pa močno naraste. Ljudje zmorejo leto ali dve, potem pa ne več,« pravi Fikfakova. Zato je tudi verjetnost umiranja delavcev, ki so udeleženi pri prestrukturiranju podjetij, večja. Sedem let trajajoča raziskava, ki so jo opravili na Finskem, je razkrila značilno povezavo med zapiranjem podjetij in smrtjo zaradi bolezni srca in ožilja. Pri delavcih, ki so doživeli prestrukturiranje podjetja, je bila verjetnost, da bodo v opazovanem obdobju umrli zaradi bolezni srca in ožilja, dvakrat večja v primerjavi s tistimi, ki prestrukturiranja niso doživeli. Povečano tveganje je ostalo značilno tudi po tem, ko so izključili vplive kajenja in alkohola. Tveganje je bilo največje v prvih treh letih po spremembah v podjetju, saj je bilo takrat celo petkrat večje kot pri delavcih, ki niso doživeli zaprtja podjetja.
Na letošnjem kongresu medicine dela v južnoafriškem Cape Townu so predstavili raziskave, ki kažejo, da so največjemu tveganju smrti zaradi bolezni srca in ožilja izpostavljeni pogosti iskalci zaposlitve. Tveganje je pri njih celo večje kot pri stalno brezposelnih. Zanimiva je tudi nizozemska raziskava vpliva prestrukturiranja podjetja brez odpuščanja na zdravje delavcev. Pokazala je, da je prestrukturiranje podjetja povezano s čustveno izčrpanostjo delavcev. »Ta povezava je bila presenečenje glede na to, da je bilo prestrukturiranje izpeljano tako, da delavcem ni grozila izguba službe. Šlo je torej le za občutek psihične preobremenjenosti,« pravi Fikfakova.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.