29. 10. 2009 | Mladina 43 | Politika
Erjavec = stranka?
Ob izbiri novega ministra za lokalno samoupravo se je ponovno odprlo vprašanje avtoritarnosti vodenja v stranki Desus
Moteča oporečnika Franc Žnidaršič in Vili Rezman
© Borut Krajnc
Ker je Desusov poslanec Vili Rezman izpostavil domnevno nedemokratično izbiro novega ministrskega kandidata znotraj Desusa, se je predsednik Karl Erjavec odločil upornega poslanca izključiti iz poslanske skupine. Tega zakonodaja ne dovoljuje, zato je Erjavec izvršnemu odboru in svetu stranke zaukazal, naj Rezmanu odrečeta vsaj gostoljubje v poslanski skupini, da bo lažje odšel sam. Rezman je že sporočil, da ima podporo kolegov, zato ne gre nikamor, status quo pa ostaja tudi glede vprašanja avtoritarnosti vodenja Desusa, ki se tokrat ni pojavilo prvič ...
Na spomladanskih volitvah predsednika stranke je Erjavčev protikandidat Franc Žnidaršič izpostavil podobne očitke na račun vodenja stranke. Kot Rezman zdaj govori, da je Erjavec Henrika Gjerkeša izbral sam, je Žnidaršič takrat izpostavil nedemokratično izbiranje volilnih delegatov in neupoštevanje števila članov. »Ponekod imajo delegata za par članov, drugje nam je pripadel manj kot eden na sto članov s plačano članarino,« je takrat opozarjal Žnidaršič. Pa tudi število članov, ki ga vztrajno ponavljajo v vodstvu Desusa, naj bi bilo »bolj ali manj fiktivno. Članarino dejansko plačuje le nekaj več kot polovica teh ljudi«.
Rezman poleg nedemokratične izbire kandidata za ministra Erjavcu očita tudi, da je izbral kandidata brez potrebnih referenc, kar pa je na las podoben očitek tistemu iz časa zadnjih državnozborskih volitev. »Stranka je po volitvah skrbela predvsem za položaje in kadrovske rešitve, medtem ko smo v poslanski skupini poskušali reševati vprašanje vsebine našega programa in na področju zakonodaje braniti interese naših volivcev in državljanov. Saj veste, da je bilo po volitvah najpomembnejše vprašanje, kakšen minister bo naš predsednik, o vsebini smo se resno pogovarjali šele potem,« je Erjavčevo vztrajanje najprej pri obrambnem, potem pa pri vsaj državotvornem resorju opisal Žnidaršič.
Ker je poslanska skupina na čelu z njenim predsednikom Žnidaršičem v tem sporu izrekla podporo Rezmanu, pa očitno ostaja tudi napetost med poslansko skupino in vodstvom stranke. Poslanci opozarjajo, da se znotraj stranke ignorira prispevek poslanske skupine pri zadnjem volilnem rezultatu. Ta naj bi se absolutno pripisoval predsedniku stranke, poslanska skupina pa je tu in tam obtožena za težave, v katerih se znajde stranka. Od zadnjih državnozborskih volitev je sicer minilo dobro leto, Erjavec pa očitno še ne razmišlja o prihodnjih. Če bi bilo do njih namesto treh le še leto dni, bi z Rezmanom, ki je eden izmed poslancev, ki najbolj vlečejo glasove, verjetno hitro našel skupni jezik ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Politika
Moteča oporečnika Franc Žnidaršič in Vili Rezman
© Borut Krajnc
Ker je Desusov poslanec Vili Rezman izpostavil domnevno nedemokratično izbiro novega ministrskega kandidata znotraj Desusa, se je predsednik Karl Erjavec odločil upornega poslanca izključiti iz poslanske skupine. Tega zakonodaja ne dovoljuje, zato je Erjavec izvršnemu odboru in svetu stranke zaukazal, naj Rezmanu odrečeta vsaj gostoljubje v poslanski skupini, da bo lažje odšel sam. Rezman je že sporočil, da ima podporo kolegov, zato ne gre nikamor, status quo pa ostaja tudi glede vprašanja avtoritarnosti vodenja Desusa, ki se tokrat ni pojavilo prvič ...
Na spomladanskih volitvah predsednika stranke je Erjavčev protikandidat Franc Žnidaršič izpostavil podobne očitke na račun vodenja stranke. Kot Rezman zdaj govori, da je Erjavec Henrika Gjerkeša izbral sam, je Žnidaršič takrat izpostavil nedemokratično izbiranje volilnih delegatov in neupoštevanje števila članov. »Ponekod imajo delegata za par članov, drugje nam je pripadel manj kot eden na sto članov s plačano članarino,« je takrat opozarjal Žnidaršič. Pa tudi število članov, ki ga vztrajno ponavljajo v vodstvu Desusa, naj bi bilo »bolj ali manj fiktivno. Članarino dejansko plačuje le nekaj več kot polovica teh ljudi«.
Rezman poleg nedemokratične izbire kandidata za ministra Erjavcu očita tudi, da je izbral kandidata brez potrebnih referenc, kar pa je na las podoben očitek tistemu iz časa zadnjih državnozborskih volitev. »Stranka je po volitvah skrbela predvsem za položaje in kadrovske rešitve, medtem ko smo v poslanski skupini poskušali reševati vprašanje vsebine našega programa in na področju zakonodaje braniti interese naših volivcev in državljanov. Saj veste, da je bilo po volitvah najpomembnejše vprašanje, kakšen minister bo naš predsednik, o vsebini smo se resno pogovarjali šele potem,« je Erjavčevo vztrajanje najprej pri obrambnem, potem pa pri vsaj državotvornem resorju opisal Žnidaršič.
Ker je poslanska skupina na čelu z njenim predsednikom Žnidaršičem v tem sporu izrekla podporo Rezmanu, pa očitno ostaja tudi napetost med poslansko skupino in vodstvom stranke. Poslanci opozarjajo, da se znotraj stranke ignorira prispevek poslanske skupine pri zadnjem volilnem rezultatu. Ta naj bi se absolutno pripisoval predsedniku stranke, poslanska skupina pa je tu in tam obtožena za težave, v katerih se znajde stranka. Od zadnjih državnozborskih volitev je sicer minilo dobro leto, Erjavec pa očitno še ne razmišlja o prihodnjih. Če bi bilo do njih namesto treh le še leto dni, bi z Rezmanom, ki je eden izmed poslancev, ki najbolj vlečejo glasove, verjetno hitro našel skupni jezik ...
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.