Marjan Sturm

Na avstrijskem Koroškem sta ves povojni čas dve različni poti razreševanja problemov slovenske narodne skupnosti. Ena je pot dialoga z večinskim narodom, ki jo zagovarja ZSO, Narodni svet koroških Slovencev, ki ga vodi Karl Smolle, pa zagovarja tršo in brezpogojno pot ...

> NSKS Karla Smolleja pristopa k obravnavanju narodnostnega vprašanja kot političnega vprašanja, v ZSO pa smo mnenja, da gre v sodobnem evropskem kontekstu predvsem za kulturno in jezikovno vprašanje. Utiramo pot dialogu z večinskim narodom, da bi skupaj odpravili probleme slovenske narodne skupnosti.

Smolle je ostro proti sodelovanju s Heimatdienstom, ki velja za smrtnega sovražnika slovenstva. Vi ste z njegovim vodstvom začeli dialog.

> V teh razpravah smo se učili drug od drugega in se odločili dialog razširiti na širši krog ljudi.

Pa je Heimatdienst relevanten sogovornik?

> Vedeti morate, da je Heimatdienst na Koroškem »svetovni nazor«. V zavesti koroškega prebivalstva igra to pomembno vlogo. In če tu začnejo ustrezneje gledati na manjšino, je to korak naprej v sožitju.

Ker je to politika na dolgi rok, ki nima zagotovil za uspeh, se je Smolle odločil za internacionalizacijo problemov manjšine.

> Javno mnenje na Koroškem se spreminja v prid manjšine. Načeloma nisem proti internacionalizaciji, a sem skeptičen do nje. Svet Evrope je doslej le ugotavljal, da oblasti ne uresničujejo odločitev ustavnega sodišča. Tako poteka, žal, evropeizacija manjšinskega vprašanja. Glede 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), ki zagotavlja narodnostne pravice Slovencem in drugim, pa je veliko sprenevedanja.

Lahko podkrepite to trditev?

> Da. Ko je leta 2000 EU uvedla sankcije proti Avstriji zaradi sodelovanja Haiderjeve FPÖ v zvezni vladi, sem pričakoval, da bodo izkoristili priložnost tudi za tematizacijo 7. člena. Tega niso storili. Poslali so nam tri znane modrece, ki so izrekli za Avstrijo ugodno mnenje o varstvu manjšin.

Toda vse dokler bo na oblasti v Celovcu Zavezništvo za Avstrijo, ni mogoče pričakovati ugodne rešitve zahtev slovenske narodne skupnosti.

> Pa vendar se marsikaj spreminja na bolje. V šolstvu, kulturi, medijih ... Pri dvojezični topografiji pa je pat pozicija. Izhod iz sedanjega stanja bo morala najti zvezna vlada.

Ali vsi enako beremo 7. člena ADP in razumemo probleme manjšine?

> Bojim se, da imamo vsi skupaj prevelike iluzije glede zavez iz 7. člena ADP. Prebiral sem dokumente avstrijske vlade o tem. Že ob nastajanju pogodbe je tedanji avstrijski zunanji minister dejal, da je 7. člen treba sprejeti, ker je tako formuliran, da bo Avstrija gospodar njegove interpretacije. In od podpisa pogodbe do danes je tako. Nobena od podpisnic ADP ni bila doslej zaskrbljena zaradi njenega uresničevanja. Bržkone bo tako tudi ostalo. Zato se zavzemam za naložbo v politiko sožitja in sodelovanja na Koroškem, kar je sicer težja pot kot jokanje najprej v Beogradu ter pozneje v Ljubljani in v Bruslju.