5. 11. 2009 | Mladina 44
Dr. Janez Prašnikar, ekonomist
© Borut Krajnc
Zakaj je svetovna kriza bolj prizadela Švedsko in Finsko kot pa Dansko in Norveško, zakaj je dotolkla baltske države, kako hudo je udarila slovenske izvoznike, katere napake pri reševanju iz krize je zagrešila vlada Boruta Pahorja in kakšni so obeti za prihajajoča leta, nam je pojasnil dr. Janez Prašnikar, redni profesor mikroekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pred kratkim je s sodelavci opravil dve pomembni analizi, in sicer o tem, kako se različni kapitalistični sistemi spoprijemajo s sedanjo krizo in kako je kriza prizadela slovenska izvozna podjetja, tudi nekatere paradne konje našega gospodarstva.
S primerjalno analizo ste skušali odgovoriti na vprašanje, ali se različni konci sveta različno odzivajo na pojav krize. Kateri od devetih modelov kapitalizma, ki jih v analizi obravnavate, se je izkazal za najmanj ranljivega oziroma bo najlažje in najhitreje izšel iz sedanje krize?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.