5. 11. 2009 | Mladina 44
Znanstveni “ples” za dež
Igračkanje z vremenom po kitajsko
V nedeljo je v Pekingu snežilo. Tako zgodaj minulo desetletje sneg še ni zapadel. Prebivalci Pekinga so bili jezni. Kurilna sezona naj bi se začela šele čez štirinajst dni, tudi avtomobili še niso bili opremljeni z zimsko opremo. Vendar niso bili jezni na vreme. Jezni so bili na znanstvenike iz kitajskega Centra za spreminjanje vremena, ki naj bi bili s posipanjem oblakov sprožili padavine. Razlog - nekaj je bilo treba storiti zaradi dolgotrajne suše na območju. Kitajska je sicer od vseh svetovnih držav najbolj »napredna« pri vremenskem inženiringu. Tako je menda poskrbela za lepo vreme med lanskimi olimpijskimi igrami, še posebej med otvoritveno slovesnostjo, pred mesecem pa naj bi bila poskrbela, da je imela parada ob 60-letnici komunizma primerno kuliso modrega neba.
Na spreminjanje vremena se spoznajo tudi Rusi, ki prav tako skrbijo za lepo vreme med paradami, moskovski župan Jurij Lužkov pa je celo napovedal, da letošnjo zimo zaradi posipanja oblakov v mestu ne bo snega. Vse padavinske oblake naj bi »sprožili«, preden bodo dosegli Moskvo. Tudi Američanom posipanje oblakov ni tuje, med drugim ga uporabljajo za razprševanje megle okrog letališč in za zvišanje snežne odeje v okolici smučišč. Pravzaprav je v 50 letih, kolikor je staro posipanje oblakov, to tehnologijo uporabilo približno 50 držav, večina sicer za preganjanje toče. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije se je leta 2003 in 2004 s spreminjanjem vremena ukvarjalo 16 držav.
V Sloveniji poleg poskusov vplivanja na točo drugih poskusov ni bilo. Po besedah profesorja meteorologije na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Jožeta Rakovca pa je bilo v nekdanji Jugoslaviji nekaj pobud in menda tudi nekaj manjših posegov z namenom razkrajanja trdovratne zimske megle po kotlinah. Kot pojasnjuje dr. Rakovec, tako rekoč vsi poskusi spreminjanja temeljijo na vnašanju delcev (najpogosteje gre za srebrov jodid), ki spremenijo mehanizem pretvorbe vode med paro, tekočo vodo in ledenimi delci, v oblake. Neposredni energetski posegi so, poudarja, povsem izključeni. »Energetika tvorbe padavin presega energetske zmožnosti človeštva. Za ponazoritev: ob tvorbi padavin, ki v enem letu nastanejo nad Slovenijo, se sprosti toliko energije, kolikor bi je jedrska elektrarna v Krškem proizvedla v pet tisoč letih.« Na vprašanje, kako ekološko sporno je tako početje, odgovarja, da bi lahko bilo sporno, če bi leta in leta na veliko posipali velike količine oblakov. Da bi vreme ljudje sami spreminjali na globalni ravni, kot se zadnje čase kuha v glavi prenekaterega zagrizenega borca proti podnebnim spremembam, pa se dr. Rakovcu ne zdi izvedljivo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.