12. 11. 2009 | Mladina 45 | Politika
Kandidati namesto strank
Koliko izmed številnih novosti v reformi volilne zakonodaje bo dobilo podporo poslancev?
Večje glasovnice, večje volilne skrinjice?
© Borut Peterlin
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je odprla javno razpravo o dokaj obsežni reformi volilne in referendumske zakonodaje. O primernosti in potrebnosti predlaganih sprememb se na načelni ravni strinjajo vsi, vendar pa gre za posege v za stranke najbolj občutljivo področje in zahtevanih je 60 poslanskih glasov. SDS se je takoj odzvala, da zdaj ni pravi čas za tovrstne spremembe, če že, pa naj se uvede večinski volilni sistem ...
Problem aktualne ureditve, ki bi ga nova reforma odpravila, je, da stranke same oblikujejo lastne liste, ki jih volivci s preferenčnimi glasovi v praksi ne morejo spremeniti. In v državni zbor so izvoljeni favoriti stranke, ne favoriti volivcev te stranke. Vendar pa se je recimo SDS na zadnjih volitvah pripetilo, da se kljub 27 poslancem tudi po veljavni volilni zakonodaji v državni zbor ni uspelo prebiti praktično nobenemu ministru. Po novem bi bilo namišljenim favoritom še težje, saj je predlagan absolutni preferenčni glas. Okraji bi se odpravili, glasovali bi lahko le še za kandidate. To pa je le najodmevnejša novost. Reforma namreč ponuja še povišanje zastopanosti žensk na kandidatnih listah na 40 odstotkov, pa konec trgovanja z obrazci podpore pri predsedniških volitvah in revolucionarno omejitev plakatiranja v času volilnih kampanj. Slednje ne bi bilo več mogoče na plačljivih plakatnih mestih, ampak samo še na mestih, ki jih brezplačno za ta namen določi lokalna skupnost. Kazni bodo dokaj visoke, od 3500 do 4000 evrov.
Pri nekaterih vprašanjih, ki že leta kličejo po boljši regulaciji, pa so se na ministrstvu samoomejili že pri pripravi zakonskih predlogov, saj bi težko dobili širšo podporo v državnem zboru. Najbolj se je to pokazalo pri glasovanju po pošti, kjer poskušajo z vsaj minimalnim zagotavljanjem avtentičnosti glasovnice. Na poštni ovojnici bo potreben poštni žig z datumom ali pa vsaj priložene listine, iz katerih je razviden datum oddaje pošiljke na pošto. Množično pošiljanje glasovnic na pogosto vprašljive naslove v tujino pa ostaja. Premik se obeta tudi glede pravil financiranja volilnih in referendumskih kampanj, kjer naj bi bila brez izjem javna vsaj imena pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki so sofinancirali posamezno kampanjo. Tudi razmejitev dejanj, ki štejejo za dejanja volilne kampanje, od drugih strankarskih v času od razpisa volitev do začetka kampanje, naj bi bila bolj točna. Tako bi se bistveno povečale pristojnosti računskega sodišča pri preverjanju sumljivih podatkov v poročilih kampanj. Odpravila pa bi se še ena omejitev, ki nekako ni zaživela - prepoved objavljanja rezultatov raziskav javnega mnenja. Ta bi namesto teden dni pred volitvami veljala le še v času volilnega molka.
Ker gre za spremembe, ki potrebujejo absolutno dvotretjinsko večino, se zdaj zagotovo obeta čas pogajanj, črtanj določb in dodajanj novih. Poleg druge največje poslanske skupine namreč tudi v SD prvi odziv spremembam ni bil najbolj naklonjen ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.