26. 11. 2009 | Mladina 47 | Ekonomija
JE Krško II bo projekt celotne države
Za dobavo opreme za novo jedrsko elektrarno v Krškem se med drugim zanimajo Westinghouse, Areva in Mitsubishi
Nuklearka v Krškem
© Matej Leskovšek
»Večkrat sem povedal, da podpiram drugi blok, ker je jedrska opcija za Slovenijo zelo privlačna in potrebna,« pravi gospodarski minister Matej Lahovnik. Začetek gradnje napoveduje v letu 2015, začetek obratovanja pa leta 2020. Po sedanji oceni bo projekt vreden med 3,5 in 5 milijard evrov, zaradi tega bo projekt celotne države, razlaga minister. Za dobavo opreme za novo jedrsko elektrarno v Krškem se med drugim zanimajo Westinghouse, ki je dogradil obstoječo JE Krško, Areva in Mitsubishi. Slovenija pa ni edina članica EU, ki načrtuje nov blok jedrske elektrarne. Šest jih je že v gradnji. Od tega gradijo po dve Bolgari in Slovaki, po eno pa Finci in Francozi.
V EU zdaj obratuje 145 jedrskih blokov, od tega jih je 59 v Franciji. Velika Britanija jih ima 19, Nemčija 17 in Švedska 10. Od jedrske energije je najbolj odvisna Francija, kjer v jedrskih elektrarnah pridobijo 76 odstotkov vse električne energije, sledi ji Litva s slabimi 73 odstotki, tretja na lestvici je Slovaška s 54 odstotki. V Sloveniji ima jedrska energija približno 40-odstotni delež.
V EU vsaka država članica sama odloča, iz katerih virov bo pridobivala energijo. Članice so v bistvu razdeljene v dve skupini - na nasprotnice in podpornice. Med nasprotnicami je najbolj glasna Avstrija. Španija in Nemčija sta se odločili za postopni izstop iz jedrske opcije, a v Nemčiji nova vladna koalicija napoveduje, da bo odločitev o izstopu preklicala in za 17 elektrarn dovolila podaljšanje obratovanja. Poleg tistih, ki jih že gradijo, so se za gradnjo novih jedrskih elektrarn odločili Britanci, kjer so obstoječe že zelo stare in dotrajane, Italijani, ki so bili do zdaj v taboru nasprotnikov jedrske energije, Čehi so avgusta objavili razpis za dva nova bloka v Temelinu, novo jedrsko elektrarno načrtuje Madžarska. V začetku novembra so baltiške države obnovile zavezo, da bodo dogradile novo skupno jedrsko elektrarno, v kateri bo svoj delež imela tudi Poljska. Ta elektrarna bo nadomestila staro jedrsko elektrarno Ignalina, ki je bila dograjena s staro sovjetsko tehnologijo in jo morajo zaradi tega konec letošnjega leta zapreti.
Glavna razloga za gradnjo novih jedrskih elektrarn sta zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, saj jedrska energija na podlagi zahteve Francije pri pogajanjih o energetsko-podnebnem svežnju sodi med nizkoogljične tehnologije in kot »olajševalna okoliščina« pri povečanju deleža obnovljivih virov energije, ter povečanje lastne oskrbe z električno energijo.
Eden glavnih problemov jedrskih elektrarn je poleg jedrske varnosti odlaganje jedrskih odpadkov. Za Slovenijo Matej Lahovnik računa, da bo še letos rešeno vprašanje odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). Trajnega odlagališča za visoko radioaktivne odpadke in za odpadno jedrsko gorivo Slovenija ne načrtuje, ker bi bilo to predrago.
Nasprotniki jedrske energije opozarjajo, da njeni zagovorniki k stroškom in ceni za električno energijo vselej pozabljajo prišteti stroške za odlaganje odpadkov, za zagotavljanje jedrske varnosti in različne rente in prispevke, ki jih dobijo lokalne skupnosti. Drugi blok JE Krško je vključen v predlog novega nacionalnega energetskega programa, ki ga bo državni zbor sprejemal prihodnje leto.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.