26. 11. 2009 | Mladina 47
Poslanci niso sodniki, ampak poslanci!
Černačevi in Gorenakovi posegi v predkazenske postopke nimajo nič skupnega z demokracijo in vladavino prava
Neutrudni zasliševalec Zvonko Černač
© Borut Krajnc
Pred dnevi je poslanec SDS in predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami Zvonko Černač pred svojo komisijo zaslišal pomočnika direktorja kriminalistične policije Roberta Črepinka. Iz njega je hotel izvleči podatke iz konkretnega predkazenskega postopka, njegov način vodenja komisije pa je spominjal na inkvizicijske postopke. Ker je vse skupaj ujela kamera in potem videla javnost, se je Černač kasneje opravičil zaradi načina zasliševanja, ne pa za zasliševanje samo. Po besedah generalnega sekretarja notranjega ministrstva Gorana Klemenčiča ne gre za osamljen primer, saj naj bi bila Černač in predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Vinko Gorenak (prav tako SDS) hodila po policijskih upravah in spraševala po konkretnih podatkih iz konkretnih predkazenskih postopkov ...
Kot pravi Klemenčič, sta omenjena poslanca recimo direktorja kriminalistične policije Aleksandra Jevška spraševala, zakaj je njun predsednik Janez Janša osumljenec v zadevi Patria, na policijskih upravah Koper in Postojna pa sta iskala podatke o poteku nekega primera zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Da bi poslanca, četudi predsednika parlamentarnih delovnih teles, od organov pregona zahtevala podatke iz predkazenskih in kazenskih postopkov, ki so po naravi in po zakonu tajni postopki, se zdi skoraj nemogoče. V tem primeru sta namreč omenjena poslanca prekoračila svoje pristojnosti. Ustavni pravnik z Univerze na Primorskem dr. Andraž Teršek pravi: »Oseb, ki so kakorkoli vpletene v tekoče kazenske ali druge sodne postopke, pri delu takšnih političnih komisij ne smejo pozivati k podajanju informacij, ki pomembno zadevajo takšne sodne postopke.« Preiskovalne komisije državnega zbora so politična telesa, namenjena pridobivanju informacij za politične sklepe in ocene. Lahko ugotavljajo politično odgovornost ljudi in politični pomen dogodkov in zbranih podatkov. »Njihovo delo ni primerljivo z delom sodišč. Seveda zato tudi nimajo nobene od pomembnejših oblastnih pristojnosti, ki jih imajo sodišča. Če bi bilo drugače, to ne bi imelo več ničesar opraviti z demokratičnostjo, ustavništvom in vladavino prava,« pojasnjuje Teršek.
Kar se tiče zasliševalskih metod poslanca Černača, pa Teršek opozarja, da razpravljanje v okviru parlamentarnih preiskovalnih komisij in vodenje sej ne sme potekati z vidika nadrejenosti tistega, ki postopek vodi, z vidika nadoblasti, oblastne nadrejenosti ali formalne avtoritete političnega vodenja. »Vabljenih sogovornikov z ravnanjem ne smejo postavljati v položaj obtoženca v kazenskem postopku. Celotno dogajanje mora potekati kot politično korekten in kulturen diskurz, kjer imajo osrednji pomen etična načela in pravila vljudnega pogovarjanja in razpravljanja.«
Če bo Černača zopet zaneslo ali če bosta z Gorenakom še naprej drezala po predkazenskih in kazenskih postopkih, pa kriminalistom in policistom preostane le še sklicevanje na temeljno ustavno pravico molka. »Pravna dolžnost pojasnjevati in izpovedovati obstaja samo v okviru sodnih postopkov, predvsem kazenskega postopka«, končuje Teršek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.