26. 11. 2009 | Mladina 47 | Politika
Katero tožilstvo bo ostalo brez glave?
Zakaj so izsledki pravosodnega nadzora neugodni za Barbaro Brezigar in zakaj je za razmere na ljubljanskem tožilstvu objektivno odgovorna
© Borut Peterlin
Izredni pravosodni nadzor, ki ga je ministrstvo za pravosodje na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu odredilo zaradi sumljivega predodeljevanja spisa v zadevi Berglund, bo kmalu končan. Na ministrstvu pripravljajo poročilo za konec leta, o izsledkih nadzora pa za zdaj molčijo. Bi to lahko pomenilo, da nadzor ni potrdil sumov o nepravilnostih v tožilski upravi? Po naših podatkih iz tožilskih vrst bo poročilo za tožilske šefe ali, bolje rečeno, šefinje zelo neugodno.
Nadzor je menda potrdil, da se je v zadevi Berglund delalo po domače. Da za odvzem zadeve pristojni tožilki in za posredovanje vrhovnega državnega tožilstva v takšni zadevi ni zakonskega kritja. Nepravilnosti, ki jih je tožilstvu v tem primeru očitalo ministrstvo, so se v celoti potrdile. Odgovornost za nepravilnosti pa nosi predvsem vodja ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva Tamara Gregorčič, ki bo prva prisiljena zapustiti vodstveni položaj v tožilstvu. Primer, v katerem si je pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda zaželel nekdanji premier Janez Janša, pa je samo eden od mnogih, v katerih se zadnja leta v Ljubljani ni delalo v skladu z lastno maksimo o strokovnosti, samostojnosti in neodvisnosti tožilcev. Pravosodni nadzor naj bi bil razkril tudi druge podobne primere iz zadnjih slabih dveh let, torej iz obdobja, ki ga je za preiskovanje izbralo pravosodno ministrstvo. Ta težava bi se sicer morala pokazati že pri rednem notranjem pregledu ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki ga mora po zakonu vsaka tri leta opraviti vrhovno državno tožilstvo. Pa ga ni in zdaj z njim zamuja že več kot leto. Zadnji redni notranji nadzor na ljubljanskem tožilstvu je bil opravljen leta 2005 in je že takrat pokazal enake nepravilnosti v tožilski upravi: nepravilnosti pri izločitvah tožilcev, dodelitvah in predodeljevanju spisov, nepravilnosti glede obveznih usmeritev oziroma navodil za odločanje v posameznih zadevah in pri vodenju tožilskega dnevnika ter označevanju zadev kot posebej pomembnih ... Vse to so notranja tožilska pravila, katerih zloraba omogoča, da v posameznih zadevah odločajo tožilci, ki jim vodstvo tožilstva zaupa, to pa je skrb zbujajoče že na prvi pogled. Si predstavljate, da bi politično jasno profiliran predsednik vrhovnega sodišča posamezne spise v politično pomembnih zadevah odvzel sodnikom, ki se morda ne bi »pravilno« odločili, in jih predodelil sodnikom, ki so to pripravljeni storiti? Ali če smo konkretni: predstavljajte si, da bi sedanji predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen zaukazal odvzeti primer sodniku, sodečemu v zadevi Berglund, ker ta tožilstvu ni odobril zahteve za preiskavo, in ga dodelil drugemu ...
Zakaj je vse to tudi problem generalne državne tožilke Barbare Brezigar? Ker je v tem času vodila tožilstvo, bi bil preveč očiten odgovor. Seveda odgovornost nosi tudi zato, ker je neformalno posredovala v nekaterih primerih, a to bi težko dokazal katerikoli pravosodni nadzor. Preprosto dokazljivo pa je, da je že notranji nadzor na ljubljanskem tožilstvu leta 2005, ki ga je opravilo vrhovno tožilstvo, pokazal iste nepravilnosti. Torej nadzor, ki ga je vrhovno državno tožilstvo opravilo pod vodstvom Brezigarjeve. In namesto da bi to vrhovno državno tožilstvo pod vodstvom iste tožilke odredilo odpravo nepravilnosti, potem pa stanje preverjalo z notranjimi tožilskimi nadzori, tega ni storilo. To pa že sodi v polje objektivne odgovornosti vodje tožilstva, saj je govor o daleč največjem tožilstvu v državi. Še posebej zato, ker je Brezigarjeva ob nastopu funkcije spomladi 2005 imenovala novo vodjo ljubljanskega tožilstva Blanko Žgajnar in ker jo je pred dobrim letom zamenjala s Tamaro Gregorčič. Nepravilnosti so se torej dogajale pod budnim očesom njenih najtesnejših zaupnic.
Generalna državna tožilka o izsledkih nadzora zagotovo ve več od nas, saj njeni zaupniki ves čas nadzirajo delo nadzornikov z ministrstva za pravosodje. V nagovoru tožilcev na izobraževalnih tožilskih dnevih na Bledu je pred dnevi ponovila, da se je pravosodni nadzor začel »zaradi nezadovoljstva politične stranke s tožilkino odločitvijo, da začne pregon v konkretni zadevi«. Brezigarjeva je v postopku odreditve nadzora na ljubljanskem okrožnem tožilstvu tega kar dvakrat uradno zavrnila in vodji tožilstva tudi svetovala, naj nadzornikom prepreči vstop na sedež tožilstva. Zdaj pa pravi, da je pravosodni minister upravičen odrediti nadzor: »Temu nismo nikoli nasprotovali.« In dodaja, da so jo pri vsem skupaj motile samo »vnaprejšnje javne napovedi in javne ocene o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih nadzor pokazal«. Gre za napoved, da nepravilnostim, ki jih bo dokazal nadzor, ne bo oporekala in bo v zameno za ohranitev položaja generalne državne tožilke pripravljena najti in odstreliti kar nekaj grešnih kozlov? Za odgovor na to vprašanje je prezgodaj, je pa že zdaj jasno, da bo grešni kozel nazadnje tudi celotno tožilstvo. Zaradi izigravanja notranjih tožilskih pravil bo pravosodno ministrstvo prihodnje leto poseglo na področje tožilske uprave. Nekatere zakonske spremembe se že pripravljajo in bodo pomenile poseg v pravice tožilcev. Ministrstvo za pravosodje ima za to dober argument. Če tožilstvo ni zrelo za stopnjo avtonomije, ki jo ima, in če je avtonomija igrača v rokah vodje tožilstva, ki ga imenuje politika, potem se zdita zmanjšanje avtonomije in krepitev nadzorstvene funkcije v rokah izvršilne veje oblasti logična.
In zadeva Berglund, ki je bila povod za pravosodni nadzor? Ta se nadaljuje, čeprav je Berglund Janšo obtožil sprejemanja podkupnine na podlagi istih preiskovalnih podatkov, na podlagi katerih je skupna finsko-slovenska preiskovalna skupina v zadevi Patria Janši podelila status osumljenca. In sicer osumljenca za točno tisto dejanje, za katerega je Janšo v novinarskem prispevku obtožil finski novinar. Potem ko je od pregona zoper Berglunda odstopila pristojna okrožna državna tožilka Katarina Bergant, tega zdaj nadaljuje kar sama vodja tožilstva Gregorčičeva. Bergantova, ki je zaradi mobingu sorodnih delovnopravnih tehnik Brezigarjeve in njenih pomočnikov po odvzemu zadeve pristala na bolniškem dopustu, se je pred dnevi vrnila na delovno mesto. Vendar si po naših podatkih išče drugo službo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.