26. 11. 2009 | Mladina 47 | Svet
ClimateGate
Ukradeni podatki iz ene najbolj znanih ustanov za proučevanje podnebnih sprememb kažejo na prirejanje podatkov in drugo sporno delovanje
Dr. Phil Jones, direktor CRU
Svet odšteva dneve in ure do podnebnega vrha v Koebenhavnu. Vrstijo se opozorila o nujnosti takojšnjega in odločnega ukrepanja za zmanjševanje človeških izpustov toplogrednih plinov, saj naj bi le to zaustavilo katastrofalne spremembe podnebja, ki naj bi velike dele našega planeta naredile neprimerne za življenje. Zdaj res ni pravi čas za oglašanje tistih znanstvenikov, ki se ne strinjajo s teorijo antropogenega izvora podnebnih sprememb in ki opozarjajo, da bi bil dogovor v Koebenhavnu metanje denarja skozi okno. A ravno v tem času so skeptiki dobili verjetno največjo kost za glodanje doslej.
Prejšnji petek je splet preplavila novica o vdoru hekerjev na strežnike Enote za raziskovanje podnebja (Climate Research Unit oz. CRU) z britanske univerze East Anglia. Gre za eno najuglednejših ekip klimatologov, katere temperaturne meritve so eden od štirih uradnih virov za poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Hekerjem je s strežnikov uspelo prenesti za več 10 megabajtov podatkov. Najbolj zanimiva so elektronska poštna sporočila, ki so si jih znanstveniki v minulih 13 letih pošiljali med seboj. Zakaj? Kažejo na sum prirejanja znanstvenih podatkov, na zasebno priznavanje, da trenutne stagnacije temperatur ne znajo razložiti, na poskuse diskreditacije znanstvenikov, ki nasprotujejo teoriji antropogenih podnebnih sprememb, in na pritiske na znanstvene publikacije, ki so pripravljene objavljati njihove članke, na prikrivanje podatkov pred javnostjo ter celo na uničevanje dokaznega gradiva.
Novica je takoj zakrožila po blogo-sferi, o zadevi pa je, sicer veliko bolj previdno, poročala tudi velika večina uglednih medijskih hiš. Da so ukradeni podatki pristni, zdaj tako rekoč ni več nobenega dvoma. Vnel pa se je boj za njihovo interpretacijo. Za skeptike ukradeni podatki pomenijo dokaz o ponarejanju podatkov o antropogenih podnebnih spremembah in drugem nepoštenem, če ne celo nezakonitem delovanju znanstvenikov. Afere se je v teh krogih že prijelo ime ClimateGate. Za znanstvenike same pa razkrita e-poštna sporočila niso nič drugega kot (nezakonito pridobljena) zasebna korespondenca, v kateri se znanstveniki izražajo bolj odkrito in domače, ki pa jo bodo skeptiki seveda takoj pograbili in z iz konteksta vzetimi izjavami trdili, da so razkrinkali prevaro. Prepričani so, da je bila kraja podatkov s strežnikov skrbno naravnana na čas pred koebenhavnskim vrhom.
Poglejmo nekaj najbolj zanimivih izsekov iz dopisovanja znanstvenikov. Direktor CRU dr. Phil Jones, ki nastopa v večini sporne e-pošte, je leta 1999 kolegu zaupal: »Ravnokar sem izvedel trik, ki ga je Mike uporabil pri članku v reviji Nature, s prištevanjem realnih temperatur k vsakemu od nizov podatkov za zadnjih 20 let in od leta 1961 za Keithov niz, da skrijem upadanje.« Sklepamo torej lahko, da je zavestno predelal podatke z namenom, da bi spremenil njihov trend. In še več, da se to ni zgodilo prvič. Dr. Jones sicer zanika, da bi skušal z manipuliranjem podatkov skriti upadanje temperatur, in trdi, da je bilo omenjeno elektronsko poštno sporočilo napisano v naglici. Zelo zanimiv je tudi stavek, ki ga je letos oktobra zapisal dr. Kevin Trenberth: »Dejstvo je, da ne znamo razložiti trenutnega izostanka segrevanja, in to je grozno. Naš sistem za opazovanje je nezadosten.« Stavek se očitno nanaša na dejstvo, da je bilo najtoplejše leto do zdaj leto 1998 in da se ozračje od takrat ni dodatno segrelo. Dr. Phil Jones je leta 2004 v e-pismu dr. Michaelu Mannu zapisal: »Nobenega od teh člankov ne vidim v prihodnjem poročilu IPCC. Kevin in jaz jih bova že nekako izločila - pa če bova morala zato redefinirati recenzentsko pregledano literaturo.« Stavek nakazuje na cenzuro znanstvenih člankov, ki ne sledijo teoriji antropogenih podnebnih sprememb. Leto prej je dr. Jones zapisal tudi: »Pisal bom reviji in jim povedal, da ne mislim imeti nič z njimi, dokler se ne znebijo tega težavnega urednika.« Pritisk na znanstveno revijo Climate Research, ki je objavljala tudi članke s pogledi, nasprotnimi od Jonesovega. Dr. Jones v enem od sporočil izraža upanje, da skeptiki nikoli ne bodo uporabili zakona o dostopu do informacij javnega značaj za dostop do njihovih podatkov, in zatrjuje, da bi podatke raje zbrisal kot pa jih predal. In nato sledi njegovo sporočilo iz leta 2008: »Ali lahko prosim zbrišeš vse e-maile iz dopisovanja s Keithom o četrtem okvirnem poročilu IPCC? Tudi Kieth jih bo.« Zanimivo branje je tudi predlog enega od znanstvenikov, kako pred vrhom v Kjotu leta 1997 doseči čim večjo udarnost skupne izjave znanstvenikov o nujnosti ukrepanja proti podnebnim spremembam. »Po mojem mnenju so pomembne samo številke. Mediji bodo zapisali, da ga je podpisalo tisoč znanstvenikov. Nihče ne bo preverjal, koliko jih dejansko ima doktorat. Omenili bodo najbolj ugledne.« In to je samo del udarnih zapisov.
Dr. Phil Jones, vodja CRU, ki se je po zaslugi svojega dopisovanja znašel v središču škandala, je ta teden za časnik Guardian priznal, da ga je zaradi nekaterih sporočil, ki jih je poslal, sram. »V nekaterih sporočilih so bile besede slabo izbrane, poslana pa so bila v afektu. Za nekatere obžalujem, da sem jih poslal. Vendar pa v CRU nismo brisali e-pošte ali dokumentov. Prav tako nikoli ne bi manipuliral s podatki - to obtožbo kategorično zanikam.« Prav tako poudarja, da tudi dvom o njihovih podatkih ne more spodkopati dejstva, da se planet segreva, saj je na voljo še na tone drugih podatkov, ki dokazujejo enako.
V bran so se postavili tudi na znanstvenem blogu RealClimate.org, ki so ga sicer med drugimi pomagali ustanoviti tudi znanstveniki iz CRU. Po njihovem mnenju je pomembneje od tega, kaj piše v sporočilih, to, česar v sporočilih ne moremo najti. »Nikjer ni dokazov o svetovni zaroti, nikjer ni priznanja, da je globalno segrevanje prevara, nikjer ni dokazov o ponarejanju podatkov.« Vendar pa se tudi nekateri najbolj zagreti zagovorniki antropogenih podnebnih sprememb zavedajo, da so razkritja lahko zelo škodljiva. Guardianov znameniti kolumnist George Monbiot pravi, da se nima smisla pretvarjati, da ne gre za hud udarec in da bi ukradena e-pošta bila le težko bolj škodljiva. Prepričan je tudi, da bi moral dr. Phil Jones zaradi teh razkritij odstopiti. »Vendar, ali so ta razkritja zabila zadnji žebelj v krsto teorije o antropogenem globalnem segrevanju? Nikakor. Škodujejo kredibilnosti treh ali štirih znanstvenikov in porajajo dvom o eni ali morda dveh dokazih iz serije več stotih. Za to, da bi pokopali teorijo, bi bilo treba razkriti veliko večjo zaroto.« Zanimivo pa je, da Monbiot posredno priznava, da gre pri ClimateGatu za razkrito zaroto.
Za komentar »afere« smo prosili dr. Lučko Kajfež Bogataj, ki pa nam je povedala, da nima »nič v rokah« in da zadevo težko komentira. »Jasno kot na dlani pa je, da se pred Koebenhavnom strelja tudi s topovi sem ter tja. Pričakovan razplet.« Po besedah dr. Miša Alkalaja z Instituta Jožef Stefan razkritje samo po sebi sicer ne pomeni znanstvenega dokaza, da človeški izpusti toplogrednih plinov ne vplivajo na podnebje, bi se pa moral še tako nevtralen človek vprašati, zakaj so morali toliko goljufati, če je teza znanstveno utemeljena. Raziskovalec Anton Komat je prepričan, da objavljena elektronska sporočila dokazujejo, da so napake v izbrani znanstveni metodi katastrofalne in da to dobro vedo tudi glavni akterji IPCC. »Zato poskušajo sfrizirati in selekcionirati podatke meritev tako, da bodo ustrezali hipotezi o pregrevanju. Do tod je še nekako razumljivo, ni pa več dopustno 'sežiganje' skeptikov na novodobnih grmadah.«
Kaj bo sledilo, je težko reči, dvoje pa zanesljivo drži. Skeptiki so dobili velikansko pošiljko streliva, ki še dolgo ne bo pošlo, zagovorniki antropogenih podnebnih sprememb pa kljub temu ohranjajo velikansko prednost v pozornosti medijev in resnosti obravnave njihovih trditev. Dr. Alkalaj se zato boji, da je to razkritje zgolj praska, ki jo bo s pomočjo dovolj intenzivne medijske kampanje mogoče zaceliti. »Prizadevanja v tej smeri je že opaziti v poročanju nekaterih medijev, ki so bili tudi v preteklosti povsem nekritično naklonjeni tezi o antropogenem segrevanju. BBC na primer poroča o incidentu samo kot o vdoru, nič o vsebini. Drugi se 'zgražajo' nad neetičnim obnašanjem hekerjev, ki so vdrli v 'zasebno' pošto uslužbencev CRU - ki pa očitno ni zasebna, saj vsebuje samo komunikacije o službenih zadevah. To je seveda dokaj očitna strategija: če bo dovolj zgražanja nad vdorom, se morda ljudje ne bodo preveč spraševali o vsebini.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.