26. 11. 2009 | Mladina 47 | Svet
Kaj so si mislili?
Zablode pri porabi evropskih sredstev
© Tomaž Lavrič
Sredstva iz evropskih skladov so zadnja leta pripomogla k dokončanju marsikaterega krožišča ali kolesarske steze, k uspešni uresničitvi projekta marsikatere nevladne organizacije, k učinkovitejšemu izvajanju zaposlovalne politike, k boljšemu financiranju raziskovalnih projektov, k ohranjanju kmetijske proizvodnje na marsikateri kmetiji. Se pa v poplavi različnih izplačil pogosto najdejo tudi taka, ob katerih se lahko upravičeno vprašamo, kaj so si uradniki mislili, ko so jih odobrili. Britanska nevladna evroskeptična organizacija Open Europe je zato že drugo leto zapored sestavila seznam najbolj očitnih primerov metanja evropskega denarja skozi okno.
Začnimo z večjimi zneski. Verjetno vas je večina zasledila vseevropsko akcijo proti kajenju HELP - za življenje brez tobaka. Ta je evropsko komisijo stala 72 milijonov evrov. Vse lepo in prav, če ne bi ista evropska komisija hkrati na leto izplačala skoraj 300 milijonov evrov kmetijskih subvencij pridelovalcem tobaka. Kmetijske subvencije in neposredna plačila so nasploh področje, kjer najdemo številne primere, ki bi bili smešni, če ne bi bili žalostni. Ste vedeli, da so zgolj leta 2007 multinacionalne banke prejele skoraj 100 milijonov evrov kmetijskih subvencij? Samo solastnica NLB, belgijska banka KBC, je dobila več kot 10 milijonov. Pa tudi multinacionalka Coca-Cola je dobila približno 60 tisoč evrov.
Grški pridelovalci krompirja so lani v sklopu skupne kmetijske politike prejeli sredstva za promocijo uživanja krompirja, predvsem grškega, na Švedskem. Vse skupaj je izzvenelo dokaj čudno, glede na to, da je krompir že 200 let sestavni del švedske kuhinje in da ga gojijo tudi številni švedski kmetje. Ti so bili prepričani, da bo kampanja bolj koristila njim kot pa grškim kmetom, kljub temu pa so za vsak primer še sami izpeljali promocijsko kampanjo za švedski krompir - prav tako z evropskimi sredstvi.
Švedi so očitno nasploh mojstri črpanja evropskih sredstev. Njihovo tretje največje mesto Malmö je prejelo 80 tisoč evrov za izdelavo svoje digitalne kopije v virtualnem okolju Second Life. Ko so projekt letos uresničili, so pri tem seveda prekoračili načrtovani proračun, hkrati pa ugotovili, da je Second Life verjetno že nekoliko zastarel. V švedskem kraju Orsa so si zaželeli novega centra za oblikovanje lesa. Da pa bi pristojne laže prepričali v sofinanciranje, so k projektu pripisali, da bo nova zgradba oblikovana v skladu z načeli enakosti med spoloma. Dobili so 850 tisoč evrov. A denarja jim je med gradnjo zmanjkalo, zato so se odločili združiti center za oblikovanje lesa z drugim projektom v kraju, naravoslovnim centrom. Pravzaprav je center za oblikovanje lesa postal vhodna dvorana v naravoslovni center. Lokalni politiki so se v končnem poročilu pohvalili, da so vsi deli stavbe enako dostopni vsem, ne glede na spol. Evropski proračun je prispeval 850 tisoč evrov k 2,4 milijona vrednemu planetariju na severu Švedske. Po petih letih so ga zaradi pomanjkanja zanimanja prodali za 150 tisoč evrov.
Iz evropskih sredstev je bilo 750 tisoč evrov porabljenih za vseevropski projekt, namenjen ustvarjanju novih cirkuških umetnosti v disciplinah, kot sta trapez in požiranje ognja. Dva tisoč evrov je bilo namenjenih za počivališče za kolesarje na Madžarskem. Počivališče sestavlja 10 štorov, zakopanih v tla. Na seznamu organizacije Open Europe je tudi precej kmetijskih subvencij za nasade, ki jih ni, na primer 4 milijone evrov za navidezne nasade pomaranč v Italiji, na njem pa so se znašla še sredstva za regionalni razvoj, namenjena že postavljenim in opremljenim razkošnim hotelskim kompleksom v Španiji in na Portugalskem.
Po mnenju strokovnjaka za evropsko pravo dr. Mateja Accetta z ljubljanske Pravne fakultete se je treba, če gre za prevare, zanašati predvsem na nadzorne mehanizme, primeri nelogičnega dodeljevanja sredstev pa so vsaj deloma neizogibno zlo vsake politične tvorbe. »Morda še toliko bolj Evropske unije, ki se dostikrat na drzne in rahlo nenavadne načine loti spodbujanja čezmejne solidarnosti in povezanosti evropske politične skupnosti, kar bo včasih kaj prerado vodilo v čudne projekte.«
Organizacija Open Europe je seznam sicer objavila ob objavi poročila evropskega računskega sodišča o izvajanju proračuna za leto 2008; evropsko računsko sodišče je o zanesljivosti računovodskih izkazov EU izdalo pozitivno mnenje. Negativno mnenje pa so si na primer prislužila izplačila v okviru kohezijske politike, saj revizorji menijo, da kar 11 odstotkov izplačil iz tega naslova ne bi smelo biti izplačanih. Je pa opazen napredek pri dodeljevanju kmetijskih subvencij, sodišče skupni kmetijski politiki prvič ni izreklo negativnega mnenja, temveč »zgolj« mnenje s pridržkom. Dr. Accetto si ne upa napovedovati, ali se bodo razmere v kratkem občutno izboljšale. »Morda nam lahko nekaj upanja vliva to, da je Open Europe pred enim letom objavila seznam sto najočitnejših primerov takšne nespametnosti, letos pa (le) seznam 50.«
Po mnenju direktorja Inštituta za elektronsko participacijo Simona Delakorde so javne razprave o učinkovitosti in ustreznosti porabe proračuna EU dobrodošle, »žal pa se te javne razprave pojavljajo ob letnih poročanjih evropske komisije o izvrševanju evropskega proračuna, ne pa tudi takrat, ko se proračun načrtuje. Možnosti za participacijo civilne družbe pri so-oblikovanju proračuna EU, ki bi bolje izražal potrebe evropskih državljanov, so podrejene pogajanjem, ki jih odločajo interesi političnih elit in razmerja moči med državami članicami.« Kot glavna pogoja za boljše vključevanje javnosti v proces načrtovanja proračuna poudarja poenostavitev tega postopka in zmanjšanje zbirokratiziranosti Evropske komisije pri izvajanju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.