Beatlomanija se vrača

Ob izidu remasteriziranih albumov skupine The Beatles

Člani skupine The Beatles so za razvoj popularne glasbe 20. stoletja naredili nekaj podobnega kot nekaj stoletij prej za človeški razvoj ideja o heliocentričnem ustroju vesolja, ki je spremenila skoraj dve tisočletji staro dogmo. Pred nekaj stoletji so zaradi novosti zagorele grmade, Beatli pa so do roba histerije in čez pognali marsikatero žensko (pa tudi moško) dušo. Priljubljenost in ogromen vpliv na najrazličnejše akterje popularne glasbe in številne glasbene žanre, ki so se v petih desetletjih razširili najprej po radijskih in TV-valovih, kasneje po kablu in spletu, sta še vedno tu. Redki so tisti, ki ne poznajo Johna Lennona, Paula McCartneyja, Georgea Harrisona in Ringa Starra, četverice kuštravcev iz Liverpoola, ki so s svojimi prvimi singli in albumi postavili svet na glavo, spremenili dotedanje dojemanje rocka in iz njega naredili najvidnejši proizvod množične pop kulture.
Podobno kot že prej v zgodovini konservativnejši krogi prebivalstva tudi tokrat niso sprejeli preobrata in javno mnenje se je razdelilo na dva pola. Vendar so profesionalni prijemi Briana Epsteina, menedžerja velike četverice, v najkrajšem možnem času omogočili najbliskovitejšo kariero v zgodovini popularne glasbe. Poslušala in cenila jih je celo britanska kraljica Elizabeta.
Beatli danes veljajo za enega izmed največjih britanskih kulturnih fenomenov 20. stoletja in zagotovo največji rock band vseh časov. Skupina, ki je uradno nehala delovati leta 1970, neuradno pa kakšno leto prej, je danes, v času recesije, dolgoletne krize diskografske industrije, spleta in olajšanega dostopa do vseh informacij, znova v središču medijske pozornosti.
Tisto, o čemer se je letos največ šušljalo v glasbeni industriji, je dokončno uresničeno: septembra je izšel komplet vseh remasteriziranih albumov skupine The Beatles na CD-jih, v izvirnih, razkošno opremljenih ovitkih, z reprodukcijami redkih fotografij in natančnimi podatki o poteku snemanja vsakega albuma posebej. Na vsakem CD-ju pa je še kratek opisni dokumentarec. Da je izdaja povzročila nov val beatlomanije sredi 21. stoletja, ni treba posebej razlagati: v prvih petih dneh je bilo samo v Veliki Britaniji, ZDA in na Japonskem prodanih več kot 2,3 milijona remasteriziranih izvodov razkošno zapakiranih fonogramov v izvirni mono- ali prenovljeni stereorazličici. Čeprav v zgodovini rocka poznamo tudi druge superskupine - denimo večne tekmece Beatlov, skupino The Rolling Stones, ali nekoliko mlajši rockovski mastodont U2, je bliskovita prodaja remasteriziranih albumov najboljši dokaz, da so Beatli še zmeraj komercialno najzanimivejši glasbeni izdelek na zemeljski obli. Da ne bo pomote - njihova celotna diskografija je bila prvič prenesena na CD-format že leta 1987, a zaradi nujnosti precej površno, brez posebnega remasteriziranja. Tokrat gre zares: nekdanji albumi, ki so bili izvirno posneti v monotehniki, so sedaj strokovno dodelani in so na voljo v stereotehniki. Dodatno so poudarjeni zvoki, ki jih prej zaradi tehničnih pomanjkljivosti ni bilo mogoče poudariti, skratka, gre za vizualni in zvočni dokument enega izmed najpomembnejših obdobij v zgodovini rock'n'rolla. Če podatke o prodaji povežemo še z že dalj časa trajajočo krizo diskografske industrije, lahko zatrdimo, da so Beatli, začetniki njenega bliskovitega vzpona, tisti, ki jo nekaj desetletij po vrhuncu svoje kariere rešujejo iz poslovnih zagat, ali - bolje rečeno - rešuje jo njihova karizma, brezčasnost, popularnost in enkratnost. To je precej čudno, saj multinacionalka EMI, ki je odgovorna za distribucijo njihove glasbe, že dalj časa preprečuje legalno prodajo njihovih skladb na priljubljeni aplikaciji iTunes. Predstavljajte si: ste v zgodnjih najstniških letih, v iskanju svoje identitete in pripadnosti neki družbeni skupini kmalu odkrijete pop ali rock glasbo, ki vam omogoča lažje iskanje somišljenikov med vrstniki, hkrati pa vam je zadeva neizmerno všeč. To verjetno ne bo težko, saj je večina med nami imela podobno izkušnjo, a z gotovostjo lahko zatrdimo, da sta bila popularnoglasbena edukacija in seznanjanje z rock glasbo pri večini izmed nas povezana ravno z Beatli: Love Me Do, Help!, Ticket To Ride, Yellow Submarine, Good Day Sunshine, Dive My Car, Strawberry Fields Forever in še številni brezčasni hiti zasedbe so s starih kasetarjev ali gramofonov polnili prostore naših prednajstniških in najstniških kotič-kov in nas osveščali o obstoju drugačne resničnosti, ki nam je v najobčutljivejšem obdobju mladosti izoblikovala svetovne nazore.
Če zgodbo prenesemo v obdobje današnjega najstnika, so stvari nekoliko drugačne: kopica informacij, ki jih omogoča svetovni splet, je za radovednega mladega človeka nevarna past, saj se ta v morju številnih podatkov hitro zgubi in zaide na kriva pota, še posebej, če njegovi starši niso naklonjeni rock glasbi (takšnih pa je, kot je mogoče opaziti, dandanes veliko). Potemtakem je današnji najstnik prikrajšan za čudovito izkušnjo samostojnega odkrivanja rock zgodovi-
ne, poslušanje in razumevanje rock'n'rolla pa pomeni veliko več, kot si številni izmed nas predstavljamo. Danes je zgodovina rock'n'rolla enakovredna turbulentni in pestri zgodovini 20. stoletja, to pa nas pripelje do spoznanja, da so ljudje, ki danes ne poznajo Beatlov in ne poslušajo rock glasbe, precej neizobraženi ali, če smo malce drznejši, nepismeni.
A v Apple Corps., podjetju, ki so ga člani skupine ustanovili daljnega leta 1968, so se spomnili zelo učinkovitega načina seznanjanja današnjih najstnikov z zapuščino velike četverice: na dan izida remasterizirane zbirke albumov je luč sveta ugledala tudi računalniška igrica The Beatles: Rock Band, ki naj bi delovala zabavno in hkrati izobraževalno na številne najstnike in računalniške geeke. Radovedneži se bodo tako lahko seznanili z Beatli tudi v živo, na računalniku. Če k temu dodamo še napovedani izid USB-ključka v obliki jabolka z vsemi remasteriziranimi albumi v formatu MP3 ali Flac ter zbirko knjig o skupini, lahko sklepamo, da ob koncu leta 2009, štirideset let po razpadu skupine The Beatles, poteka revitalizacija fenomena popularne kulture, ki so ga naši starši poznali pod imenom beatlomanija - čeprav gre v bistvu za dobro osmišljeno poslovno strategijo.
Utrinki iz zgodovine Beatlov
Izvirna zasedba je štela pet članov: poleg zgodnjega bobnarja Peta Besta je v skupini deloval še basist Stuart Sutcliffe, Johnov kolega z umetniške akademije. Čeprav je s skupino sodeloval le kratek čas, je imel posredno velik vpliv na njeno vizualno podobo: njegovo hamburško dekle, fotografinja Astrid Kirchherr, ga je postriglo točno tako, kot so bili kakšno leto kasneje videti Beatli s svojimi prepoznavnimi pričeskami.
Beatli so večkrat zamenjali ime, po The Quarry Men so postali The Beatals[/1], nato Silver Beats in Silver Beetles, urbana legenda pa pravi, da se je Lennonu v sanjah prikazal »mož na goreči piti, ki mu je ukazal, naj se odslej imenujejo The Beatles z velikim A«. Bilo je odločeno: od tedaj so se imenovali The Beatles.
Vprašanje je, kako uspešni bi bili Beatli, če se na njihovi poti ne bi znašel agilni Brian Epstein, podjetni lastnik ene izmed boljših ploščarn v Liverpoolu. To, da ni imel dotlej edinega izdanega singla Beatlov My Bonnie, ki ga je zahtevalo več in več kupcev, ga je pripeljalo do zakajenih prostorov kluba Cavern, kjer si je ogledal nastop skupine in se ji ponudil za menedžerja. Po nekajdnevnem premisleku so privolili v sodelovanje in s tem se je začela njihova bliskovita pot navzgor.
Prvi resni angažma zunaj Liverpoola je fante odpeljal v Hamburg; tam so sprava igrali v klubih sumljivega slovesa po osem ur in več. Živeli so v skromni in majhni sobici za platnom starega kinematografa v skorajda nemogočih razmerah in opravljali de-lo, podobno današnjemu prekarcu. Nemške oblasti so kmalu ugotovile, da je George še mladoleten, in ga deportirale nazaj v Anglijo, Paula in Peta Besta pa so deportirali zaradi domnevnega požiga. Po vrnitvi v Liverpool so se za skupino začeli boljši časi. Odšel je Sutcliff in na basu ga je zamenjal Paul McCartney. Po vnovični hamburški avanturi so postali zanimivost liverpoolske klubske scene. V Hamburg so v tistem obdobju potovali še enkrat.
Epsteinu je z vsemi sredstvi v kratkem času uspelo izboriti si pogodbo z multinacionalko EMI. Pri njej so Beatli leta 1962 izdali prvi samostojni singl Love Me Do. Še pred objavo prve male plošče je nekomunikativnega in introvertiranega Peta Besta zamenjal poskočni Ringo Starr. S prenovljenim videzom in z natančno organiziranimi medijskimi in koncertnimi nastopi je Epstein iz razmeroma anonimne skupine ustvaril superzvezdnike, ki jim je s trdim delom uspelo doseči tisto, kar ni do tedaj uspelo še nikomur.
Na prvih albumih (Please, Please Me, With The Beatles, Beatles For Sale) je bilo najti približno enakomerno mešanico avtorskih skladb in priredb, A Hard Day's Night pa je pomenil revolucijo za tedanjo pop glasbo: vse skladbe je napisala velika četverica.
Osvajalski pohod na drugo stran velike luže se je začel, še preden so stopili na ameriška tla: skladba I Want to Hold Your Hand se je kar čez noč s 43. mesta ameriške top lestvice povzpela na prvo, njihovo priljubljenost pa je dodatno podžgal nastop v popularni televizijski oddaji The Ed Sullivan Show, ki jo je gledalo 73 milijonov Američanov. Tako so Američani, sicer že vajeni pop zvezdnikov, dobili svež udar severnoangleškega viharja.
Lennon in McCartney še zmeraj veljata za prototip ustvarjalnega dueta v popularni glasbi. Številne ustvarjalne tandeme, ki so se pozneje pojavili v rocku, primerjajo z njima, npr. Morrisey/Marr, Strummer/Jones. Manjši del komadov sta napisala Harrison in Starr.
Naporno obdobje nenehnega snemanja in nastopanja se je za Beatle končalo leta 1966 z zadnjim živim nastopom v San Franciscu. Od takrat so se posvečali izključno studijskemu delu, med katerim so nastali nekateri izmed najboljših albumov v zgodovini rocka: Revolver (1966), Sgt. Pepper's Lonely Heart's Club Band (1967) in obsežni, a gotovo vplivni The Beatles (popularni White Album).
Čeprav je bila njihova studijska faza zaznamovana s potovanjem v Indijo in z različnimi psihedeličnimi izkušnjami, skladba Lucy In the Sky with Diamonds ni hvalnica tripu (LSD), temveč naslov risbe, ki jo je narisal Lennonov sin Julian.
Leta 1967 je umrl Brian Epstein in mogoče se sliši pretirano, a ravno ta dogodek je bil eden izmed prvih znanilcev razpada velike četverice. Nezadovoljni z njegovim naslednikom so Beatli ustanovili svojo založniško podjetje Apple Corps., ki je v zgodovini trikrat tožilo istoimensko računalniško podjetje Apple Inc. Dvakrat mu je uspelo tožbo dobiti, leta 2006 pa je zmagal računalniški gigant.
Na zadnjih albumih je mogoče čutiti neusklajenost velike četverice, posebej opazna je med Lennonom in McCartneyjem v filmu in na istoimenskem zaključnem albumu Let It Be (1970), ki bi brez producentske taktirke Phila Spectorja zvenel precej klavrno. Nedolgo po izidu je McCartney nepreklicno izstopil iz skupine, s tem pa je bila kariera Beatlov zapečatena. Viri navajajo, da naj bi bila skupina razpadla zaradi prepogoste navzočnosti Johnove nove soproge, japonske umetnice Yoko Ono, na snemanjih, resnica pa je najverjetneje, da so nekateri izmed njih odrasli in si zaželeli normalnega življenja.
Decembra 1980, nedolgo po objavi povratniškega albuma Double Fantasy, je Johna Lennona štirikrat ustrelil psihopat Mark Chapman. Njegova vdova Yoko Ono je bila na letošnjem Beneškem bienalu nagrajena z zlatim levom za življenjsko delo v umetnosti. George Harrison je umrl leta 2002, Ringo Starr se ukvarja z glasbo in s filmom, McCartney pa je ravnokar napovedal veliko turnejo za prihodnje poletje - torej je razvidno, kdo bo imel največ koristi od izdaje remasteriziranega kataloga.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči