26. 11. 2009 | Mladina 47 | Politika
Propad Nove univerze
Fakulteta za uporabne družbene študije, ena od pobudnic zasebne Nove univerze, se je po dveh letih postopkov odločila, da se raje pridruži javni Univerzi na Primorskem
Soustanovitelja Fakultete za uporabne družbene študije dr. Borut Rončević in dr. Matej Makarovič
© Borut Peterlin
Projekt Nove univerze, ki je želela postati naša prva povsem zasebna univerza, je, kot kaže, padel v vodo. Na presenečenje mnogih je za to poskrbela kar ena od njenih treh ustanovnih članic. Potem ko so postopki za ustanovitev Nove univerze tekli že približno dve leti, je namreč Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) predlagala, da bi se raje pridružila univerzi, katere ustanoviteljica je država. Pogovori z Univerzo na Primorskem že potekajo.
Gre za nov preobrat v zgodbi, ki je v zadnjih dveh letih v slovenskem visokošolskem prostoru dvignila obilo prahu. Polemik ves ta čas ni sprožalo dejstvo, da bi Nova univerza postala naša prva povsem zasebna univerza, saj te poznajo po vsem svetu in njihovo ustanavljanje lahko bogati visokošolski prostor. Težava je bila v tem, da so pri nas v zadnjih letih, zlasti v času Janševe vlade, na netransparenten način druga za drugo nastajale zasebne fakultete, o katerih so celo predstavniki organov, ki so odločali o njihovi ustanovitvi, včasih podvomili, ali je modro in predvsem zakonito, da zaživijo, ali ne. Mnoge so bile namreč ustanovljene kljub temu, da niso imele lastnih predavalnic in da so si morale predavatelje izposojati od drugih, največkrat javnih fakultet. Nekaterim pa kljub njihovi zasebni naravnanosti študente in osnovna (javna) sredstva za delovanje prek koncesij zagotavlja država. Med tovrstnimi visokošolskimi zavodi so bile tudi vse tri fakultete, ki so se sklenile pred dvema letoma povezati v Novo univerzo. Poleg FUDŠ, ki so jo pod okriljem Inštituta za interdisciplinarna in aplikativna raziskovanja ustanovili Borut Rončević, Matej Makarovič, Matevž Tomšič in Janez Povh, sta bili to še Jambrekovi Fakulteta za državne študije in Evropska pravna fakulteta.
Zanimivo je, da je javnost za pobudo za ustanovitev Nove univerze izvedela v začetku leta 2008, ko je o njeni vlogi že odločal »prvostopenjski« organ Sveta za visoko šolstvo (SVŠ), ki je pri nas trenutno pristojen za ustanavljanje fakultet in univerz. Zakaj so bili pobudniki sprva skrivnostni? Morda zato, ker so želeli Novo univerzo uveljaviti takoj in za vsako ceno. Po pričevanju nekaterih članov pristojnih organov jim niso bile tuje niti grožnje s tožbami zoper tiste, ki so nasprotovali njihovim načrtom. Več razumevanja jim je naklonila takratna vlada, saj je krogu Nove univerze namenila kar nekaj funkcij v SVŠ, in prav zato, da jih ne bi prehitela morebitna menjava vladne posadke, naj bi želeli pobudniki Nove univerze postopke tudi izpeljati tako hitro. Drugi so medtem menili, da naj bi hiteli zato, da so čim prej dobili pravico, da bi svojim predavateljem sami in po lastnih merilih podeljevali habilitacije, torej »licence« za predavanje. Kakorkoli že, SVŠ je Novo univerzo na koncu odobril, sledile so pritožbe na račun spornosti postopka, v zaplet so se vmešale tudi inšpekcije in sodišča. Nekdanja visokošolska ministrica Mojca Kucler Dolinar je Novo univerzo kljub temu tik pred odhodom s položaja vpisala v register visokošolskih zavodov in ji s tem omogočila zaživetje. Sledili so novi postopki in Nova univerza je bila nazadnje iz tega registra izbrisana.
FUDŠ je zdaj očitno ugotovila, da pri projektu Nove univerze nima več smisla vztrajati in da je čas za plan B. »Da, ta zgodba je za nas končana. Kako bo šel projekt naprej, tega pa ne vem,« je potrdil dekan FUDŠ Matevž Tomšič. In zakaj so se odločili za sodelovanje z Univerzo na Primorskem, ki glede na to, da ima FUDŠ sedež v Novi Gorici, ni njihova najbližja že obstoječa univerza? Kot pravi Tomšič, je bila pobuda vzajemna in je prišla z obeh strani: »Ugotovili smo, da lahko v primeru pridruženega članstva FUDŠ v okviru omenjene univerze dosežemo sinergetske učinke tako na raziskovalnem kot na pedagoškem področju, ki bodo koristili obema stranema.« Tudi rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc je že javno povedal, da je sodelovanju s FUDŠ naklonjen.
Ključno vprašanje je seveda, kako bo v primeru priključitve potekalo sodelovanje med javno in zasebno ustanovo. Ali bo postala FUDŠ del javne univerze ali pa bo pod njenim okriljem delovala kot zasebna fakulteta? Bo financirana iz javnih ali zasebnih virov? Čeprav vseh vprašanj še niso razčistili, vse kaže, da bo prišlo do javno-zasebnega sodelovanja, v okviru katerega bo FUDŠ postala pridružena članica primorske univerze. Gre za povsem novo obliko sodelovanja, pri kateri sodelujoči kljub obvezi ohranijo samostojnost. »To pomeni, da FUDŠ v primeru priključitve k UP ostane samostojni pravni subjekt in torej ostane zasebna fakulteta. Ohrani tudi svojo finančno samostojnost. K UP se pridružuje pogodbeno in prevzame akademske standarde UP. Posamezna razmerja ter pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo,« pravijo na primorski univerzi. Tomšič pa pravi, da bodo študijske programe do nadaljnjega izvajali na dosedanji način: »Seveda pa so možni pogovori o različnih opcijah.« Čeprav se zdi, da sta FUDŠ in primorska univerza že odločeni, da gresta v skupen projekt, ju pred tem čaka še kar nekaj ovir. Najprej bo treba razčistiti, ali bi pridružitev zasebne fakultete posegla v program koprske Fakultete za humanistične vede, nato pa bo moral projekt dobiti soglasje upravnega odbora in senata univerze. Kdaj bi lahko prišlo do pridružitve, ni znano, možno pa je, da bi bilo to že v naslednjem študijskem letu.
Vse kaže, da sta javna univerza in zasebna fakulteta s tem projektom odkrili način, s katerim lahko druga drugi uspešno zavarujeta hrbet. Univerza je izkoristila priložnost, da poveča število članic in s tem morda uspešneje parira večjima tekmicama iz Ljubljane in Maribora, kar nekatere sicer nekoliko spominja na ravnanje gospodarskih družb na trgu. FUDŠ pa pač rešuje svojo kožo, pri čemer je skoraj neverjetno, da se je zatekla pod okrilje javne univerze, čeprav so ravno iz kroga Nove univerze prihajali številni, tudi izjemno ostri očitki na njihov račun. Morda ni odveč dodati, da je FUDŠ med drugim zaslovela po tem, da ji je uspelo precej hitro skleniti kar nekaj projektov z državnimi institucijami (od raziskovanja javnega mnenja do analize medijev), da je nanjo v letošnjem študijskem letu vpisanih okoli 220 študentov in da trenutno ne premore nepremičnin, zaradi česar predavanja za zdaj izvaja na eni od izobraževalnih ustanov v Novi Gorici.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.