Marjan Horvat

 |  Mladina 50

Kaj hočemo? Oblast.

Civilna družba po meri SDS

V Sloveniji se vse začne s peticijami. Tako je leta 2003 intelektualni krog tedanje Koalicije Slovenija prišel na dan z ugotovitvijo o katastrofičnosti razmer in pozval, naj se oblast loti reforme medijev, sprememb v javni upravi, razlasti nekdanje družbenopolitične organizacije in to premoženje pravično razdeli med vse stranke in sindikate, naj poskrbi za sodelovanje tudi opozicije v nadzornih svetih podjetij v državni lasti in podobno. To pot je nato ubrala Janševa vlada.
Analiza dr. Borisa Vezjaka je pokazala, da je med 89 »vidnimi osebnostmi«, ki so podpisale pobudo, pripadlo zboru izbrancev pomembno delo v Janševi vladajoči ekipi ali pa so postali člani programskih in nadzornih svetov v javnih ustanovah. Med njimi so seveda Barbara Brezigar, Vasko Simoniti, Lovro Šturm, Marija Lukančič, Aleksander Zorn itd. Pobudnikom peticije Nekaj je treba storiti je večinoma uspelo, da so »s pomočjo politike poskušali in tudi instalirali kar sami sebe, ravno sebe pa razumeli kot najboljše predstavnike interesa javnosti,« je zapisal Vezjak.
V začetku letošnjega decembra so v posebni izjavi Boris Cavazza, Gregor Tomc, Franci Zavrl, Janez Janša, David Tasić, Bojan Fink, Dušan Keber, Igor Omerza, Bojan Korsika in Igor Bavčar protestirali, ker je predsednik republike Danilo Türk podelil visoko državno odlikovanje zadnjemu socialističnemu notranjemu ministru Tomažu Ertlu.
Ko je izjavo pograbila civilna družba v podobi Zbora za republiko, se je znašla v polju aktualnega političnega boja za oblast. Nastopilo je razumniško jedro intelektualcev, znano po nenehnem brcanju v truplo že zdavnaj poginulega komunizma, vendar med njimi ni bilo podpisnikov prve izjave o Ertlu. Tokrat so se podpisali Gregor Virant, Niko Grafenauer, Tone Jerovšek, Janko Kos, Stane Granda, Alenka Puhar ... Prejšnji predsednik Zbora za republiko Peter Jambrek je vsaj na zunaj kazal javnosti podobo zbora kot nadstrankarsko neodvisne institucije, njegov naslednik dr. Gregor Virant pa je te meje povsem zabrisal. Ne skriva odgovora na vprašanje, kaj hočemo. Oblast seveda.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.