17. 12. 2009 | Mladina 50
Portreti moči
Nedostopni Američan, samovšečni Izraelec, nejevoljni Iračan, kooperativni Britanec ...
Portreti svetovnih voditeljev
© The New Yorker
Pred tremi meseci, ko je v New Yorku potekalo 64. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov in so bili v palači, kjer je sedež te mednarodne organizacije, zbrani voditelji večine svetovnih držav, je bil med predstavniki sedme sile, ki so spremljali dogajanje, tudi fotograf ameriškega časnika The New Yorker Platon. Predstavnike drugih medijev so najbolj zanimali govori ameriškega, iranskega in libijskega predsednika, fotograf britansko-grškega rodu pa si je svoje delo zamislil nekoliko drugače. Že pol leta prej je začel skupaj s sodelavci poizvedovati, ali bi mu voditelji posameznih držav dovolili, da ob septembrskem obisku palače ZN naredi njihov portret. Ker je v preteklosti poleg drugih znanih ljudi že portretiral številne svetovne voditelje, mu je uspelo skleniti nekaj načelnih dogovorov, a na »terenu« se je izkazalo, da bo projekt kljub vsemu odvisen predvsem od improvizacije. Ne glede na to mu je uspelo pred objektiv zvabiti zavidanja vredno število svetovnih voditeljev.
Zdaj si je mogoče multimedijski projekt Portreti moči (Portraits of Power) končno ogledati tudi na spletni strani časnika The New Yorker (http://www.newyorker.com/online). Dejansko gre za zanimiv projekt, a ne le zato, ker predstavlja povsem svežo zbirko barvnih in črno-belih portretov sedanjih svetovnih voditeljev, temveč zlasti zato, ker je avtor vsak portret opremil s kratkimi osebnimi vtisi o portretirancu. Zgodbe, ki so na voljo le v avdioobliki, so zanimive in včasih tudi zabavne. Izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja je denimo portret tako skrbel, da je fotografu ves čas govoril, naj pazi, da bo videti dobro. Z ruskim predsednikom Medvedjevom sta klepetala o ruskih lepoticah. Smeh iranskega predsednika Ahmadinedžada ga je spominjal na smeh fantiča. Britanskega premiera Browna pa je v nasprotju z vsemi protokolarnimi pravili nagovoril kar sam. »Glej, Gordon, potrebujem te. Gre za zgodovinski projekt,« mu je dejal in Brown, ki se je spomnil, da je Platonu ob prejšnjem fotografiranju napisal pesem, je bil takoj za. Hrvaškega in srbskega predsednika, Mesića in Tadića, je videl kot topla človeka, največ preglavic pa mu je povzročil nejevoljni iraški predsednik Talabani, saj ni pustil niti tega, da bi mu poravnal suknjič. Težave je imel tudi, ko je končal fotografiranje zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja, saj naslednji portretiranec ni želel sesti na isti stol. »Kri je na njem,« mu je dejal. Libijski voditelj Gadafi mu je dal na voljo le nekaj sekund, ameriški predsednik Obama pa se sploh ni želel fotografirati, zato je Platon nazadnje uporabil njegov starejši portret.
Kakšen vtis je na Platona naredil slovenski predsednik Türk, nam, žal, ni uspelo izvedeti, saj njegove fotografije ni med 50 razstavljenimi portreti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.