17. 12. 2009 | Mladina 50
Mediji in hudobni ljudje
Nova knjiga najuspešnejšega in najboljšega slovenskega politika
Rupel in Janša na predstavitvi knjige
© Borut Peterlin
V nedavno izdani zadnji Ruplovi knjigi o slovenskem predsedovanju EU najdemo marsikateri zanimiv zapis. Denimo, da je bivši italijanski zunanji minister Gianni De Michelis Drnovška pomotoma poimenoval Dvořak, zaradi česar so Drnovška nekaj časa klicali »skladatelj«. Ali pa, da imajo v MZZ nekakšne tajne dokumente v zvezi s Hrvaško, »gre za dokumente, ki iz razumljivih razlogov niso bili vključeni v Belo knjigo in utegnejo biti pomembni za arbitražo«. Izvemo še, kako je Janez Janša Ruplu s pridihom klientelizma pripovedoval o ustanavljanju novega dnevnika. »J. J. je govoril o nameri Zbora za republiko, da bi sprožili nov dnevnik, državne firme bi lahko vložile vanj, namesto npr. v Primorske novice,« piše Rupel. Seveda pa to ni osrednja vsebina dnevniško urejene knjige.
Osrednja vsebina knjige Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil je domača izdaja na domnevno zgodovinskem vrhuncu države. Dan za dnem si je Rupel zapisoval, komu je vse telefoniral, kdo je telefoniral njemu, kje so telefonirali (na letalu, vlaku), kako (s tolmačem, brez), kolikokrat in kje so se dobili. A bolj zato, da je lahko po 250 straneh zaključil: »Vsi skupaj smo si pridobili izkušnje. Slovenija se je uveljavila. Vendar so nam doma podstavljali mine. Vsak dan se je zgodila kakšna laž, hudobija, zavist.« Ko se je »zgodovinski« projekt končal, je bivši zunanji minister dogodek povzel v temle stavku: »Mediji in hudobni ljudje so se res zelo trudili, da bi me očrnili, kjerkoli je bilo mogoče. Kouchner je lepo govoril o meni.«
Toda dejansko je Rupel v knjigi tisti, ki trese »hudobne« misli in ki brez dostojanstva, primernega za človeka v središču svetovne zgodovine, najbolj nediplomatsko meče klevete proti svojim političnim nasprotnikom. Te, politike in še bolj novinarje, skupaj imenuje BTL, TL ali VPN (varuhi pridobitev socializma, blok tranzicijske levice). Šlo naj bi za koalicijo ideoloških somišljenikov, »ki večinoma izvirajo iz pred- ali celo protievropskega mentalnega okvirja«. Poleg njih gre še posebno mesto Nataši Pirc Musar, informacijski pooblaščenki, ki je Ruplu v aferi z washingtonsko depešo gledala pod prste pri varstvu osebnih podatkov. Rupel ji vrne, da je Pirčeva »... snaha nekdanjega partijskega zaupnika Braneta Musarja«.
Lahko bi rekli, da je konec koncev le dobro, da smo dobili tudi takšen, dnevniški opis predsedovanja. Toda žal delo pogosto ne razčiščuje, kot piše Rupel, »slovenske zmede«, saj nekdanji minister v njem selektivno niza spomine v skladu s svojimi političnimi interesi. Denimo pri Hrvaški: na strani 162 Rupel omeni, da sta on in njegov svetovalec Miha Pogačnik 7. aprila 2007 sestavila navodila za pogajanja s Hrvaško. Zapiše, da je v navodilih »... govor o 'taktični potezi' Slovenije: predlagala naj bi odločanje po načelu ex aequo et bono«, ne doda pa, kar v piše v navodilih, ki jih je sestavil on sam, da bi to potezo uporabili le, če bi hoteli pogajanja s Hrvaško zrušiti. Jasno je, zakaj: ker Rupel danes isto pravičnost zahteva od sedanje vlade.
Knjiga, ki je nizanje telefonskih pogovorov, ne ponuja prav veliko analitične vsebine. Sedaj plodoviti pisec piše novo knjigo - tokrat o Hrvaški.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.