17. 12. 2009 | Mladina 50 | Družba
Globalna grožnja spletni svobodi
V tajnosti nastaja mednarodni sporazum, ki utegne za vedno spremeniti internet, kot ga poznamo
© Tomaž Lavrič
Internetna svoboda je bila leta 2009 na hudi preizkušnji. Francija je po dolgotrajnih zapletih vendarle potrdila svoj »protipiratski« zakon HADOPI, ki uvaja možnost odklapljanja priključkov uporabnikom spleta, ki jih trikrat zalotijo pri prenašanju zakonsko zavarovanih avtorskih del. Podobne zakone so napovedali v še nekaj državah članicah Evropske unije. Ob sprejemanju novega telekomunikacijskega svežnja evropske zakonodaje je pri določilu o možnosti odklapljanja spletnih priključkov brez vnaprejšnje odločbe sodišča med svetom EU in evropskim parlamentom potekala prava bitka. Končala se je s kompromisnim besedilom, ki pred odklopom predvideva »pošten in nepristranski postopek«, ne omenja pa izrecno sodišča. Prav tako besedilo te omejitve nalaga zgolj državam članicam, ne pa zasebnemu sektorju, torej ponudnikom dostopa do spleta. In to je, kot bomo spoznali v nadaljevanju, izjemno pomembno.
Od leta 2007 na mednarodni ravni - v strogi tajnosti - potekajo pogajanja o novem mednarodnem sporazumu, ki naj bi bil namenjen preprečevanju mednarodnega prometa s ponarejenimi dobrinami, tako imenovanem Anti-Counterfieting Trade Agreement (ACTA). Njegov temeljni namen naj bi bil učinkovitejši boj proti trgovini s ponarejenimi izdelki znanih blagovnih znamk, a je zdaj že jasno, da bo vključeval tudi posebno poglavje o boju proti internetnemu piratstvu. Ker sporazum kujejo v tajnosti, povsem zanesljivih podatkov o njegovi vsebini ni. A glede na to, kar je razbrati iz dokumentov, ki so se vendarle izmuznili v javnost, nas lahko skrbi. Minuli mesec je spletni portal Wikileaks na svojih straneh objavil septembrsko poročilo evropske komisije, namenjeno državam članicam, o poteku pogajanj v zvezi s poglavjem o spletu.
Sodeč po zapisanem naj bi sporazum v boju proti piratstvu predvideval prav rešitve, podobne francoski, kar kaže, da je ta francoski zakon pravzaprav vnaprejšnje uzakonjanje sporazuma ACTA. Prav tako naj bi sporazum breme preprečevanja piratstva z držav prenesel na ponudnike dostopa do spleta. Ponudniki so do zdaj lahko trdili, da niso odgovorni za podatke, ki se pretakajo prek njihovih strežnikov, po sprejetju sporazuma ACTA pa naj bi ta izgovor padel v vodo. Ponudniki naj bi bili odgovorni za preprečevanje nezakonitega izmenjevanja avtorsko zavarovanih del. Če ukrepov, ki naj bi zajemali tudi nadzorovanje prometa z namenom odkrivanja nelegalnih vsebin, ne bodo izvajali, bodo lastniki avtorskih pravic proti njim lahko vložili tožbo. Nad to možnostjo se zgražajo tudi nekateri ponudniki. »Tako vohljanje bi pričakoval na Kitajskem, ne pa v sodobni zahodni demokraciji. To zbuja veliko vprašanj v zvezi s kršenjem zasebnosti in svobodo izražanja,« je za revijo New Scientist dejal Andrew Heaney, eden vodilnih pri britanskem internetnem ponudniku TalkTalk. Ob tem je dodal, da bi bili za nadzorovanje celotnega prometa prek strežnikov nujni velikanski vložki v opremo, sicer se bo hitrost prenosa podatkov občutno zmanjšala.
Sporazum ACTA naj bi ubil več muh na en mah. S poenotenjem zakonodaje po vsem svetu bi zadali uničujoč udarec spletnim portalom, ki omogočajo izmenjavo datotek. Do zdaj so ti portali lahko gostovali na strežnikih v državah, kjer jih zakonodaja ni omejevala, s svetovnim sporazumom pa bi to postalo preteklost. Dodaten udarec naj bi bila kriminalizacija pomoči pri nezakonitem prenašanju avtorsko zavarovanih del. Najbolj znani portal za izmenjavo datotek s tehnologijo P2P, švedski PirateBay, se je dolga leta izgovarjal prav na to, da avtorsko zavarovanih datotek nikoli ni na njegovih strežnikih in da za to ta portal ne more biti odgovoren. Tak izgovor po novem ne bo več zalegel.
Kritiki opozarjajo, da gre pri sporazumu ACTA za »pranje« zakonodaje, prakso, s katero se na mednarodni ravni sprejmejo določila, ki bi bila za sprejemanje v nacionalnih parlamentih preveč sporna. Sporazum bodo res morali ratificirati še parlamenti držav podpisnic (v EU verjetno kar evropski parlament), a spreminjati ga ne bodo mogli več. Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo smo povprašali, kakšno je njihovo mnenje o navedenih obetih. Kot poudarjajo, je sprejemanje sporazuma ACTA še vedno na stopnji pogajanj, zato je ta trenutek nemogoče reči, kakšno bo končno besedilo. Podpisnica sporazuma naj bi bila kar EU, saj jo je Slovenija, tako kot druge države članice, pooblastila za pogajanja, Slovenija pa ima vsak trenutek pogajanj možnost izraziti svoje mnenje. Kar se tiče omejevanja dostopa do spleta, je to mnenje jasno, poudarja državni sekretar József Györkös: »Posebnih ukrepov, kot je na primer odklop internetnega priključka, ne podpiramo, saj menimo, da bi s tem posegli v svobodo komuniciranja tudi tistih, ki v kaznivo dejanje niso neposredno vpleteni.«
»Zdaj še lahko trdijo, da so proti odklapljanju,« pravi Jeremie Zimmermann, predstavnik francoske nevladne organizacije za obrambo spletne svobode La Quadrature du Net. Kaj bo po podpisu sporazuma, pa je druga stvar. Ob tem dodaja, da bi utegnil sporazum ACTA vsebovati blažja določila glede omejevanja dostopa do spleta, na primer kazensko zmanjšanje hitrosti prenosa, preprečitev uporabljanja nekaterih spletnih protokolov (npr. P2P) ali dostopa do nekaterih strani. Težko namreč verjame, da si bo po nočni mori, ki so jo francoski politiki doživljali zaradi zakona HADOPI, še katera izmed držav drznila uzakonjati možnost popolnega odklopa.
Glede na to, da dokončno besedilo sporazuma zaradi tajnosti pogajanj še ni znano, je seveda mogoče, da so navedbe v tem članku prenapihnjene. Skrivnosti pogosto sprožijo pretirana ugibanja. A prav zato bi morala biti pogajanja o sporazumu bolj transparentna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.