Mag. Jadranka Sovdat

Kako komentirate očitek, da vam ni uspelo pod desno vlado, pa ste poskusili še pod levo ...

> Tega očitka ne komentiram, ker tega niti ni treba komentirati. Res je, da sem enkrat že kandidirala, tedanji neuspeh je bila zame neprijetna izkušnja. Ko me je predsednik republike povabil h kandidaturi, sem se odločila poskusiti še enkrat in hkrati nepreklicno zadnjič. Zavedala pa sem se, da bi morala poiskati druge strokovne izzive, če mi tudi tokrat ne bi uspelo.

Kako je mogoče, da so vas zdaj podprle vse politične stranke, prej pa pod istimi strankami niste dobili podpore?

> Pripravljena sem bila še enkrat kandidirati, izteklo pa se je drugače kot prvič. Zakaj so se odločili drugače, pa morate vprašati poslanke in poslance. Podpora je bila izredno visoka in bila sem prijetno presenečena.

Podprle so vas vse stranke in niste obveljali za kandidatko določene politične opcije, kar se zgodi praktično vsem ustavnim sodnikom ...

> Sama se ne prištevam niti sem niti tja. Človeka vedno presojam po tistem, kar reče in kako ravna. Je pač tako, da so vse politične stranke v Sloveniji legitimne, vendar je to stvar politike, s katero se nikdar nisem na ta način ukvarjala.

Drugič sploh niste kandidirali, ampak vas je sam izbral predsednik republike. Kako vas je prepričal?

> Predsednikovo povabilo je nekaj, kar je treba spoštovati. Seveda je stvar vsakega posameznika, kako se povabilu odzove.

Mnogi pravijo, da je dobro, da ste kot ustavna pravnica zamenjali zadnjega preostalega ustavnega pravnika na sodišču ...

> Tudi kolega Miroslav Mozetič ima magisterij pravnih znanosti z ustavnopravnega področja, tako bova tudi poslej v sestavi dva sodnika, ki jima je ustavno pravo ožje strokovno področje.

V preteklosti se je veliko govorilo, kako naj bo na ustavnem sodišču čim manj ustavnih pravnikov in pa sodnikov ter čim več pravnikov iz različnih strokovnih okolij. Že presojanje arbitražnega sporazuma spodbija to tezo ...

> Ustavno sodišče je res že velikokrat povedalo, da z obvezujočimi učinki razlaga ustavo. Zato je zelo pomembno, kaj reče ustavno sodišče, saj s tem nekako zavezuje državne organe in vse ostale. Seveda je dobro, da so med ustavnimi sodniki tudi profesorji prava, tudi profesorji ustavnega prava, vendar je zame še bolj bistveno to, kakšen je neki strokovnjak kot oseba, ali ima določena strokovna znanja in potrebno širino. Ni toliko važno, kaj je počel, preden je prišel na ustavno sodišče, pač pa, ali je dejansko sposoben dojeti ustavnopravni pogled na posamezno zadevo. Ta pogled se nedvomno bistveno razlikuje od tega, kako na to zadevo gleda redni sodnik ali kak drug pravnik.

Takih strokovnjakov pa trenutno med ustavnimi sodniki primanjkuje, če o tipično ustavnopravnih vprašanjih sprašujejo zunanje pravne strokovnjake?

> O konkretni zadevi arbitražnega sporazuma, ki je še odprta, ne smem reči nič. Niti tega, katera vprašanja se mi zdijo relevantna in katera ne. Lahko rečem le to, da gre za izjemno pomembno zadevo, zato mora vsak sodnik najprej temeljito preučiti gradivo, ki ga ima na voljo, in vso mogočo literaturo, da pride do vseh strokovnih argumentov, saj se šele na podlagi tega lahko tehtno odloči.