Spet panika!
Letalski potniki bodo kmalu izgubili še zadnji kanček dostojanstva
Spodleteli teroristični napad mladega Nigerijca med letom iz Amsterdama v Detroit konec minulega leta je spet povzročil varnostno paniko med odgovornimi. Prodajalci drage varnostne opreme so seveda priložnost zgrabili z obema rokama, potniki pa so se očitno v skrbi za lastno varnost pripravljeni odreči še zadnjemu kančku dostojanstva. Predvsem v ZDA so oživeli tudi pozivi k poostrenemu pregledovanju potnikov na podlagi rase. Tamkajšnja uprava za prometno varnost je že odredila poostreno pregledovanje potnikov iz drugih držav, vključno z obveznim temeljitim pregledom vseh potnikov iz 14 najbolj »problematičnih«. In to kljub temu, da se je napadalcu na letalo uspelo vkrcati zaradi napake ameriških obveščevalnih služb, ne pa zaradi premalo strogih varnostnih postopkov. Kot je znano, je namreč napadalčev oče Američane opozoril na možnost, da njegov sin načrtuje teroristično dejanje. Poleg tega pa je očitno spodleteli napad Američanom tudi prišel prav, saj imajo zdaj izgovor za odkritejše rovarjenje po še eni državi - Jemnu, kjer se je napadalec domnevno uril.
Ameriška letališča že pospešeno uvajajo nove, sodobnejše naprave za pregledovanje ljudi. Varnostne naprave, ki ne služijo zgolj zaznavanju kovinskih predmetov, temveč po vzoru rentgenov, skozi katere na letališčih pošiljamo svojo ročno prtljago, razgalijo naše celotno telo, so precej dražje. Standardni detektor kovin stane okoli 10 tisoč evrov, novejša oprema stane nekajkrat več. Kot rečeno, so varnostno paniko s pridom izkoristili proizvajalci te drage opreme. Za nekdanjega ameriškega ministra za domovinsko varnost Michaela Chertoffa, ki je v dneh po napadu številne medije prepričeval o upravičenosti uvedbe naprav, se je na primer po poročanju časnika Washington Post izkazalo, da je na seznamu strank njegovega svetovalnega podjetja tudi družba, ki te naprave izdeluje. Delnice proizvajalcev so v dneh po napadu zrasle za okoli 10 odstotkov.
Sodobnejše varnostne naprave si pot počasi utirajo tudi v Evropi. Na londonskem letališču Heathrow in amsterdamskem Schipholu je pregled z novejšim detektorjem že omogočen kot nadomestilo za ročno pretipavanje, vendar pa zaradi skrbi o varovanju zasebnosti naprave za zdaj še niso v splošni uporabi. Evropska komisija se namreč o tej temi še vedno odloča. Pri uvedbi so jo lani zaustavili poslanci Evropskega parlamenta, ki so pregled z detektorjem označili za virtualno slačenje potnikov in pred splošno uvedbo zahtevali temeljito študijo morebitnih negativnih učinkov. Britanske nevladne organizacije po poročanju časnika Guardian celo opozarjajo, da bi utegnilo pregledovanje mlajših od 18 let z rentgensko tehnologijo kršiti zakon o otroški pornografiji, ki prepoveduje ustvarjanje nedostojnih podob otrok. Prav tako želijo preprečiti, da bi se slike znašle na spletu. Tudi Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je že opozorila, da »elektronsko slačenje nedolžnih ljudi, rasno profiliranje in napihnjeni ter slabo urejevani seznami domnevnih teroristov ne preprečujejo terorističnih napadov, kratijo pa pravice Američanov in zapravljajo prepotrebna sredstva«. Britanski časnik Independent je celo poročal, da varnostne naprave, kakršne naj bi začeli uporabljati na britanskih letališčih, tekočine, ki jo je nigerijski napadalec prenašal v spodnjicah, sploh ne bi zaznale, in se vprašal, ali gre pri uvajanju naprednejših tehnologij zgolj za prevaro.
V Sloveniji se nam sicer uvedba sodobnejših varnostnih naprav na letališčih za zdaj ne obeta, predvsem zato, ker nimamo direktnih letov v ZDA. Če pa Evropska komisija odobri njihovo uporabo, verjetno ne bo treba dolgo čakati nanje. V uradu informacijskega po-oblaščenca so do uporabe naprav zelo skeptični. Kot pravi namestnik informacijske po-oblaščenke Andrej Tomšič, uporaba takšnih naprav gotovo pomeni poseg v zasebnost potnikov, zato je pomembno prej oceniti nujnost in učinkovitost uporabe teh naprav, prav tako pa poiskati druge možnosti. »Zelo pomembno je, da se podobni ukrepi ocenjujejo tako z vidika varnosti kot z vidika zasebnosti - pri nekaterih varnostnih ukrepih gre namreč pogosto zgolj za t. i. varnostni teater, torej za ukrepe, ki zgolj domnevno povečujejo raven varnosti, v resnici pa je ne zagotavljajo ali pa zgolj preusmerjajo potencialne napadalce na druge šibkejše člene v verigi.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.